Foto album. Danes smo v Ljubljani pričakali Dedka Mraza, dobra vila nam je izpolnjevala želje, v frančiškanski cerkvi smo v dolgi vrsti čakali za ogled jaslic, na Mesarskem mostu pa nas je zabavalo ulično gledališče Ana Monro, oziroma njena zimska sestra Ana Mraz.
Mestna hiša v Ljubljani v pričakovanju Dedka Mraza. Dobra vila izpolnjuje željePa že prišel je med nas, stari, dobri, Dedek Mraz. Pričakala ga je množica malih in velikih otrok pa tudi naš župan Zoran JankovičFrančiškanska cerkev na Prešernovem trgu. Obisk frančiškanskih jaslic je bil danes izjemenDedek Mraz pred mestno hišo
Atrij ljubljanske mestne hišeNabito poln Mestni trg, prišel je Dedek MrazKresija in Plečnikove tržniceMesarski mostMesarski most s ključavnicami zaljubljencev in pogled na Plečnikove tržniceUlično gledališče Ana Mraz in požiralec ognja, na Mesarskem mostuNovoletna izložba slaščičarne ZvezdaPrinceske in dobre vile, ki krasijo park Zvezda, so izdelali otroci ljubljanskih osnovnih šol
Veseli december je čas tudi za zabavo in veselje. V BTC City Ljubljana so postavili največji Lunapark v Sloveniji.
Originalni mali vrtiljak iz leta 1886, čudovit je
Največji Lunapark v Sloveniji so postavili v BTC City Ljubljana, med Kristalno palačo in trgovino Lidl, deloval pa bo vse do 9.2.2013.
Če se vam ne bo zavrtelo v glavi od visokih cen v trgovinah nakupovalnega mesta, se vam lahko zavrti na številnih vrtiljakih, ki v tem veselem decembru zabavajo male in velike otroke. Mega vrtiljaki so prišli v Ljubljano iz, nam zelo ljubega, Gardalanda in nekaterih drugih zabaviščnih parkov.
Od vseh mega naprav v Lunaparku pa je najbolj prisrčen mali vrtiljak iz leta 1886. Vrtiljak je originalen in še vedno deluje. Poleg plišastih živali, ki jih lahko dobiš pri različnih srečelovih, mi je mali vrtiljak najlepši del Lunaparka.
Mali vrtiljak in hišica za prodajo kart iz leta 1886Detajl malega vrtiljakaMiki Miška poligon za male voznice in voznikeLep razgled na LjubljanoMega gugalnica, ki se zavrti za 360 stopinjMega XL gugalnica na kateri se lahko obenem gugaš in vrtišDogodivščine v Templju :)Plišasti medvedek, najpogostejša nagrada v Lunaparku
Na enodnevnem izletu po Hrvaškem Zagorju, smo obiskali tudi Klanjec. Zanimivo mestece, v katerem se je rodil tudi veliki kipar Antun Augustinčič.
Trga Antuna Mihanoviča, Klanjec, Hrvaška
Nedaleč stran od prve znamenitosti Hrvaškega Zagorja, Kumrovca in etno muzeja na prostem, se nahaja hrvaško mestece Klanjec, ki ga je vredno obiskati. Kot že ime samo pove, se je mestece razvilo na klancu. v dolini reke Sotle. V zgodovinskih virih, se Klanjec prvič omenja že leta 1463.
Na majhni vzpetini sredi mesteca stoji frančiškanski samostan in cerkev Blažene Device Marije, ki so ju zgradili leta 1630. Danes je okoli njiju sprehajališče z veliko zelenja pa tudi na klopi niso pozabili.
Ob samostanski vzpetini je bilo nekoč sejmišče, danes pa je tu lepo urejen trg Antuna Mihanoviča. Mihanovič je bil po izobrazbi pravnik in je delal kot sodnik, toda bolj je znan kot tvorec hrvaške himne “Lijepa naša”. Na trgu stoji spomenik Mihanoviču, pokopan pa je na pokopališču v Klanjcu.
Klanjec pa je znan še po enem velikem človeku, ki se je tu tudi rodil. To je kipar, Antun Augustinčič. Veliki kipar bivše skupne države Jugoslavije pa tudi v svetovnem merilu, saj pred palačo Združenih narodov stoji njegov kip, ki se imenuje Mir.
Augustinčič je svojemu rojstnemu kraju zapustil vse svoje kipe, mesto pa je leta 1976. zgradilo Galerijo Antuna Augustinčiča, v kateri so nekatera njegova dela tudi razstavljena.
Antun Mihanovič, pisec hrvaške himne Lijepa našaKlanjec, frančiškanski samostan, postavljen leta 1630Klanjec, skulpture na prostem, kiparja Antuna AugustinčičaKlanjec, cerkev Blažene Device MarijeOltar in notranjost cerkve Blažene Device Marije, Klanjec, HrvaškaMestna knjižnica KlanjecDetajl na portalu frančiškanskega samostanaFrančiškanski samostan in cerkevMesto Klanjec je obdano s hribi in vinogradi
Vicenza je glavno mesto istoimenske pokrajine, ki je del italijanske dežele Veneto, oziroma Benečije. Mesto leži na poti med Padovo in Verono in vredno je malo zaviti z avtoceste in ga obiskati. Staro mestno jedro je čudovito. Res je italijanski arhitekt Andrea Palladio dal mestu svoj veliki pečat, toda veliko je tudi drugih palač, cerkva, trgov in vodnjakov, ki so vredni ogleda.
Zanimiv vodnjak v Vicenzi, otroka na gugalniciPiazza (trg) dei Signori, osrednji trg starega mestnega jedraDetajl Campanile Bazilike PalladianaKatedrala v VicenziPark pred vhodom v Teatro OlimpicoCerkev S.Gaetano (1720 do 1730 so jo gradili)Pročelje katedrale v VicenziPalača v Vicenzi, v kateri je danes pošta.Palača v beneškem slogu
Naravna znamenitost Ljubljane, park Tivoli, navdušuje svoje obiskovalce že od leta 1813, ko ga je oblikoval francoski inženir Jean Blanchard.
Ljubljanski Tivoli v decembru
Ni ga čez naš Tivoli. Prva ureditev parka je bila že v času Ilirskih provinc. Prav tako kot Botanični vrt Ljubljana. Tile Francozi niti niso bili tako slabi
Kaj vse se nahaja v tem lepem parku! Dvorana Tivoli, pod njo Lumpi park, katerega je uredilo trgovsko podjetje Mercator. Baročni dvorec, Cekinov grad, v katerem je danes Muzej novejše zgodovine pa Tivolski grad s čudovitim pogledom na Jakopičevo sprehajališče, ki ga je uredil arhitekt Jože Plečnik in je galerija na prostem. Trenutno si lahko ogledamo fotografije National Geografic.
Naš Tivoli ima tudi Pasjo raven, kjer so prireditve ob prazniku živali, v zimskem času pa se spremeni v sankališče.
Park ima tudi majhen ribnik in čolnarno, v kateri so uredili kavarno. V bližini je rastlinjak, ki deluje pod okriljem Botaničnega vrta. Ob lepem sončnem dnevu, kot je bil današnji tu kar mrgoli otrok, odraslih in hišnih ljubljenčkov vseh mogočih pasem in velikosti.
Pravi raj in sprostitev za dušo in telo, je tale naš Tivoli, v prav vseh letnih časih.
Jakopičevo sprehajališče je uredil arhitekt Jože PlečnikDrevored pred Cekinovim gradom, Muzej novejše zgodovineJakopičevo sprehajališče zaključuje Tivolski grad. V njem je danes Mednarodni grafični center pa tudi kavarna z razgledom :)Pasja raven, v zimskem času sankališče s pogledom na LjubljanoPogled iz Tivolija na Mladiko. Prvotno je bila Mladika ženski licej, nato vojaška bolnišnic, danes v njej domuje Ministrstvo za zunanje zadeve.Tivolski rastlinjak z zanimivo kovinsko ograjo na strehi. V delovnem času je vstop prostTivolski ribnik pod ledomKužki so v Tivoliju redni obiskovalci.
Enodnevni izlet v Vincenzo na ogled razstave velikih slikarskih mojstrov od Raffaella do Picassa in na foto sprehod po starem mestnem jedru, s čudovitimi renesančnimi palačami italijanskega arhitekta Andrea Palladia.
Basilika Palladiana. Palladio je gotsko baziliko preoblekel v renesančno obleko.
Sloviti italijanski arhitekt Andrea Palladio, se je rodil 30.11.1508. v Padovi, kot Andrea di Pietro della Gondola. Ime Palladio mu je dal njegov mentor, grof Trissino, ki je zgodaj spoznal veličino mladega kamnoseka in ga odpeljal na študij v Rim. Kasneje sta mu bila v veliko pomoč tudi brata Barbaro, ki sta se navduševala nad klasično arhitekturo.
Arhitekt Palladio je občudoval rimsko in grško arhitekturo. Obe sta imeli velik vpliv na njegovo delo. Palladijeve palače so prepoznavne, vhod krasijo visoki stolpi, na vrhu jih zaključuje trikotna strešica, kot bi vstopal v tempelj. Poleg tega pa še stebri, jonski, dorski, polstebri, oboki … Takih palač je v Vicenzi veliko, saj je bil Palladio dolgo časa mestni arhitekt.
Palladio je znan po svojih čudovitih palačah in vilah pa tudi cerkve mu niso bile tuje. Nekaj arhitekturnih umetnin je ustvaril tudi v Benetkah, kamor si je vedno želel.
Bazilika Palladiana, gotska notranjostLoggia del Capitaniato na Piazza dei Signori iz leta 1556, arhitekt Andrea PalladioKip arhitekta Palladia v VicenziPiazza dei Signori z rimskima stolpoma, staro mestno jedro Palladijeva palača Trissino BastonPalladijeva palača Chiericati na trgu MatteottiDel katedrale v Vicenzi z značilno Paladijevo kupoloVhod v gledališče, Teatro OlimpicoPalladijeva palača Cogollo se nahaja na Corso PalladioBazilika Palladiana
Pričel se je najbolj veseli mesec v letu, veseli december. V Ljubljani se je začel s prireditvijo Ljudje prižgimo luč, sicer z grenkim priokusom, kljub temu pa se vse blešči in lesketa.
Novoletna jelka na Prešernovem trgu
Veseli december je zopet tu. V Ljubljani se je pričel s prireditvijo Ljudje prižgimo luč, ko naenkrat prižgejo vse lučke v starem mestnem jedru.
Vse se blešči in lesketa, nabrežja Ljubljanice, mostovi, od Čevljarskega do Mesarskega mostu. Prav tako je tudi na Prešernovem in Kongresnem trgu pa tudi Mestni trg pred Rotovžem prav nič ne zaostaja.
Kuhančka zagotovo ne bo zlepa zmanjkalo, Ponujajo ga na Cankarjevem nabrežju, Prešernovem in Kongresnem trgu. Edina novost je manjše drsališče na Kongresnem trgu, kjer si bomo lahko drsalke tudi sposodili.
Večina stojnic kjer lahko kupimo božična in novoletna darila, stojijo na Bregu. Brez strahu, tudi tu vas čaka kuhanček
Prešernov trg, za novoletno jelko stoji Hauptmanova hišaNovoletno TromostovjeVeseli december na Stritarjevi ulici. Kresija in Filipov dvorecNekdanja cvetličarna Zvonček v obliki templja, ki ga je zasnoval arhitekt Jože Plečnik.Frančiškanska cerkev Marijinega oznanenjaKongresni trg in več kot tristo let stara lepotica, Slovenska filharmonijaVeseli december, drsališče na Kongresnem trguPark Zvezda je že od svojega nastanka v začetku 19. stoletja, oblikovan kot zvezda
Izlet v Celovec in foto sprehod po starem mestnem jedru. Prvi dan decembra se je tudi v Celovcu pričel Veseli december 2012.
Landhaus Celovec. Tu je shranjen znameniti Knežji kamen.
Prvi dan v decembru se tudi v Celovcu prične Veseli december. Staro mestno jedro je praznično okrašeno, vse se svetlika in blešči, stojnice pa se šibijo pod raznimi dobrotami in drugimi izdelki.
V starem mestnem jedru sta dva večja trga, Stari trg (Alter Platz) in Novi trg (Neuer Platz), ki sta posejana s čudovitimi palačami. Osrednji del Novega trga je Zmajev vodnjak. Prav tako kot Ljubljana, ima tudi Celovec zmaja kot simbol mesta. Naj mi sosedi ne zamerijo, ljubljanski zmaj je lepši
Tu se nahaja tudi spomenik Mariji Tereziji, postavljen leta 1765 in to naj bi bil prvi postavljen spomenik, slavni cesarici, v Avstriji. Okoli cesarice in celovškega zmaja so postavljene praznične stojnice, tu je tudi manjše drsališče in decembrsko rajanje se lahko prične. Seveda pa nismo pozabili obiskati in preveriti kaj nam za popestritev našega doma ponuja Ikea.
Prva peš cona v Celovcu, nekakšna povezava med Starim in Novim trgomVeseli december, Celovec - Stari trg, Alter PlatzCelovec, Stari trg, Steber Sv. Trojice in kužni steberGrb mesta Celovec z letečim zmajem, se nahaja na peš poti v starem mestnem jedru. Okoli grba so grbi mest s katerimi je Celovec pobraten, med njimi je tudi slovenska Nova Gorica.Palček z Vrbskega jezera. Lik iz pravljice o nastanku Vrbskega jezera. Kazalec, ki ga moli v zrak prinaša srečo :)Prvi, v Avstriji postavljen spomenik cesarici Mariji Tereziji, stoji v Celovcu na Novem trguDrsališče na božičnem sejmu s čudovito kuliso celovških palačZmaj, simbol mesta CelovecCelovec, stara mestna hiša na Starem trguDetajl palače ob Novem trgu, hotel PalaisCelovec, Novi trg in Veseli december 2012Sveta družina, umetnina v lesuNakupovalni center v Celovcu, City Arkaden.
Foto sprehod. Grudnovo nabrežje, katerega obnova se je nedavno zaključila in Ljubljana ima čudovito sprehajalno pot od Prulskega pa vse do Šentjakobskega mosta.
Evropska nagrada 2012 za najlepši mestni javni prostor.
Ljubljana je v letošnjem letu prejela prestižno priznanje, Evropsko nagrado 2012 za najlepše urejeni javni prostor. Nagrada se nanaša na preureditev nabrežij in mostov na reki Ljubljanici.
Sprehajalne poti, tik ob reki, so posejane s klopmi za posedanje, opazovanje in klepet. Ob klopeh so posadili sadna drevesa, ki bodo v poletnih dneh dajala senco pa še malico za povrh
Sprehod po Grudnovem nabrežju začnemo pri Šentjakobskem mostu, se sprehodimo do Hradeckega most in nadaljujemo do Prulskega mosta. Od tu naprej nas pot vodi do Špice, kjer vedno pomislim, da manjka kafeterija v obliki mostišča. Mogoče pa bo kdaj.
Trnovski pristan, Krakovski nasip, Breg … so samo delček lepo urejenih nabrežij, kjer ob lepem vremenu kar mrgoli ljudi in hišnih ljubljenčkov.
Grudnovo nabrežje, Šentjakobski most, Zoisova palačaNajnovejši del Grudnovega nabrežja, pri Šentjakobskem mostuGrudnovo nabrežjePrimerno za posedanje ob reki s “coffee to go”Pri Hradeckega most so postavili lesene ploščadiDel poti na Grudnovem nabrežjuGrudnovo nabrežje in nasproti Trnovski pristanKrakovski nasip, galerija na prostem. Trenutno razstava gledališča Ana MonroLjubljana, tudi moje mestoLjubljanska mestna hiša, Rotovž
Detektivski roman. Šesti primer inšpektorja Martina Vrenka in njegove ekipe, da o psu niti ne govorimo.
Obsedenosti v času krize, Avgust Demšar, založba Sanje 2012, 432 strani
Martin Vrenko, visji kriminalistični inšpektor iz Maribora, si še ni popolnoma opomogel od svojega dopusta v Opatiji, kjer je mimogrede rečeno, pomagal rešiti umor, se je ta zgodil tudi v Mariboru. Ob vznožju hriba Urban, je pohodnik našel moško truplo. Kasneje so kriminalisti ugotovili, da gre za umor. Če bi šlo za rop, bi ropar prav gotovo odnesel skoraj 7000 € vredno uro, ki je bila še vedno na pokojnikovi roki.
Pri preiskovanju območja, je ekipi pomagal tudi nemški ovčar, ki pa se ni prav dobro odrezal. Pač tako je, ni vsak nemec že takoj kot komisar Rex.
Nemški ovčar
Preiskovalci so kljub temu našli nekaj sledi, toda premalo, da bi lahko zoožili krog osumljencev. Teh je kar nekaj: od žene in hčerke pa do dveh sester. Razlog za umor bi imeli tudi zaposleni v njegovem podjetju, saj ga je finančno popolnoma izčrpal in so nekateri ostali brez službe.
Inekcija inzulina, ki so jo našli na prizorišču umora, kaže da bi lahko bil storilec tudi oče umorjenega. Toda to se zdi skoraj vsem nemogoče. Starejši Hafner je sicer res sladkorni bolnik, ki uporablja inzulin, toda je tudi invalid na vozičku in prebiva v domu za starejše. Težko bi sam opravil takšno dejanje. Mogoče pa ni bil sam. Ja, vse je možno.
Skozi vse zaplete in razplete pa pridemo na koncu do dokumenta, ki ga najde inšpektor Vrenko in zaradi katerega je primer zaključen.
Družina kriminalista Breznika ima doma petinpoletnega kraševca in zanimiv je pisateljev opis te čudovite slovenske pasme: “Kraševec Runo je značilen predstavnik svoje vrste.Je ogromen, a prijazen in nemoteč pes. Laja skorajda nikoli, vseeno pa nalogo čuvaja opravlja nadvse uspešno. Recimo, kadar se njegovemu območju približa kdo z vonjem, v katerem Runo zazna zle namene, pride iz svoje ute, odide do nepovabljenega in se pred njim ob ograji sprehodi sem ter tja. Ob tem ne laja, ne renči in ne kaže čekanov. Še več, zdi se, kot da se za človeka na oni strani sploh ne zmeni. Vseeno pa je njegovo sporočilo popolnoma jasno in nedvoumno. No, tako, pravi Rino, tukaj sem, takšen sem, dobro si me oglej, zdaj pa premisli, ali se ti splača uganjati lumparije.”
