CACIB Ljubljana 2012

14. in 15. januarja se je v Ljubljani odvijala 57. mednarodna razstava psov.

Pasma nemški ovčar

Gospodarsko razstavišče v Ljubljani je 14. in 15. januarja 2012. gostilo 57. mednarodno razstavo psov. Predstavili so se hišni ljubljenčki, mali in veliki, od čivave, zlatega prinašalca pa vse do ogromnih mastifov, kot je tibetanski mastif in še večji, angleški mastif.

Psov in pasem je bilo ogromno, zato sem se osredotočila na nekaj meni trenutno najbolj zanimivih pasem, nekatere sem v živo videla prvič. Eden teh je čudoviti pirenejski planinski pes. Na razstavi je bil samo eden iz Hrvaške. Tudi pasmo akita sem prvič videla v živo pa pasmo tosa in angleškega mastifa, ki dominira s svojo velikostjo pa tudi z lenobo. Velik, počasen in neokreten pa vendar izredno simpatičen in dobrodušen.

Na tokratni razstavi sem se še največ zadržala pri edini slovenski pasmi, kraškem ovčarju. Pa hišni ljubljenček iz Afrike, rodezijski grebenar, iz Nemčije, weimaranec pa sibirski husky, hovawart in mastifi.

Rodezijski grebenar čaka na svoj nastop
Ameriški akita - ali je lahko še lepši
Pirenejski planinski pes
Sibirski husky
Aljaški malamut
Weimarčan
Hovawart
Pasma - tosa
Pasma - angleški mastif

Na isto temo: CACIB Ljubljana 2010

Zanimivo: Svetovni dan živali

Ljubljana, 13.november 2011

Ljubljana, zanimivosti: hipodrom Stožice

Ljubljana, 13. november 2011

Na današnji dan, leta 1990. je bila napisana prva spletna stran. (vir: rtvslo.si) Danes ima skoraj vsak svojo spletno stran, na kateri objavlja stvari, ki ga zanimajo. Na svetlana.si so to izleti, živali, konji, hišni ljubljenčki narava …

13. november 2011. je bil v Ljubljani sončen dan, brez oblačka na nebu, idealen za sprehod s fotoaparatom. Moj sprehod je bil kot že tolikokrat po hipodromu Stožice.  Konji že počasi dobivajo zimski kožuh, mirno počivajo v svojih ogradah in skupaj z jesensko obarvano naravo tvorijo čudovite slike.

Dvojčka pri jedi
Poziram, vajen sem fotografiranja. Poni pa malo manj.
Šarplaninec. Tukaj sem jaz doma
Kdo pravi, da poniji ne znamo pozirat, halo
Malo sem se poredila, za zimo mi bo prav prišlo
Imaš kaj zame?
Sava šumi, v očeh se iskri ...
Če mi nočejo listja pomest, ga moram pa sam, a ne
Mladi so imeli še veliko energije, zato so nekateri tudi dirjali
Le kje se skriva hipodromska muca
Še en lepotec

Podobno: Preskakovanje ovir

Novo leto 2011

Srečno, zdravo in uspešno novo leto 2011.

Dobra Vila pred ljubljansko mestno hišo.

Začelo se je novo leto 2011. Naj bo srečno in zdravo, naj bo uspešno na privatnem in poslovnem področju. Dobra Vila je v veselem decembru pred ljubljansko mestno hišo izpolnjevala želje obiskovalcem. Izpolniti si jih moramo sami. Če si kaj želimo, si to tudi omogočimo.

V letu 2010. sem obiskala kar nekaj starih mestnih jeder po Sloveniji, kot je Kamnik, Škofja Loka, Novo mesto, Koper, Izola pa še kakšno. Tudi v 2011. želim nadaljevati z obiski.

Hišni ljubljenčki, psi, mački, pa konji in ostale živali. Imejmo jih radi, skrbimo zanje in ne poklanjajmo jih kot darilo. Če lahko, pomagajmo tudi tistim, ki so v zavetiščih, s sprehodi, posvojitvijo na daljavo ali pa s kakšnim prispevkom, v denarju ali hrani, dekah in povodcih ter posodicah. Prav vse bo prišlo prav.

Knjige. Zanimive družinske sage, dobre kriminalke, romani. Prava stvar za preživljanje prostega časa doma, ob morju, na počitnicah, povsod je neprecenljiv užitek.

Izleti. Kljub recesiji si lahko privoščimo izlet v bližnjo okolico, v bližnja mesta z vlakom, ki je ob vikendih in praznikih še cenejši.

In ne nazadnje moja Ljubljana. Lepo mesto, ki postaja še lepše, polna je znamenitosti, naravnih lepot kot sta Tivoli in botanični vrt, pa čudovita sprehajalna pot od Prešerca do botaničnega vrta. Zanimivih fotografskih motivov mi ne bo zmanjkalo.

SREČNO 2011

Ljubljana, Slovenija
Hotel Slon
 

Dedka Mraza je na Prešernovem trgu čakalo veliko ljudi. Sprevod Dedka Mraza na Starem trgu v Ljubljani

Gustav Mahler, skladatelj, je nekaj časa bival v Ljubljani, živel je v hiši na vogalu Mestnega trga in Stritarjeve ulice. Na pročelju hiše so postavili njegov doprsni kip.
Čudovit atrij ljubljanske mestne hiše
Izložba trgovine Loccitane na Mestnem trgu v Ljubljani
Veseli december 2010. na Mestnem trgu.

 Povezano: V Ljubljani je fajn

 

Ljubljana – 27.11.2010

 

Zima je vstopila skozi velika vrata tudi v našo lepo Slovenijo. Včeraj je zapadel prvi sneg v Ljubljani, danes pa se je naredil čudovit, sončen dan, kot naročen za pohajanje po mestu in fotografiranje.

Novoletna smreka velikanka, na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Na Prešernovem trgu so začeli okraševati novoletno smreko, da bo Veseli december še bolj vesel.

Danes so naravovarstveniki v Ljubljani pripravili akcijo proti uporabi plastičnih vrečk. Položili so jih na trg in Wolfovo ulico in opozarjali, da jih vse preveč uporabljamo in s tem uničujemo naravo, kajti razgradnja plastičnih vrečk je dolgotrajna.

Od Prešerca pa mimo ljubljanske opere, ki jo še vedno niso odprli, v Tivoli. Tu je bilo živahni, pravo zimsko veselje, samo nisem se mogla odločiti kdo je bolj užival na snegu, otroci ali hišni ljubljenčki.

Ljubljana se pripravlja na Veseli december.
Zasneženi ljubljanski grad
Naravovarstveniki so v Ljubljani opozorili na prekomerno uporabo plastičnih vrečk.
Obnova ljubljanske opere še vedno ni dokončana.
Pravoslavna cerkev v Ljubljani, na robu Tivolija.
Jakopičevo sprehajališče v Tivoliju.
Zapadel je prvi sneg, pobelil je ljubljanski Tivoli.
Psi obožujejo sneg
Ob tivolskem ribniku.
Baletnika z snežno kapo pred tivolskim gradom

Ljubljanske zanimivosti: Ljubljanska vinska pot 2010

Živalsko dobri koledarji 2011

 

Društvo za zaščito živali Kranj, je za leto 2o11 izdalo dva čudovita in živalsko dobra koledarja, enega za ljubitelje psov in drugega za oboževalce mačk. Poleg teh dveh pa je na voljo tudi namizni koledar z motivi hišnih ljubljenčkov.

Koledar 2011 z motivi psov, ki ga je izdalo Društvo za zaščito živali Kranj

Ves izkupiček od prodanih koledarjev gre v dobrobit zapuščenim hišnim ljubljenčkov, ki jih je na mojo žalost veliko, veliko preveč. Še vedno pozabljamo, da je žival živo bitje in ne more biti darilo otroku. Za žival tudi kazensko odgovarjamo polnoletni člani družine.

Če nimamo časa trikrat na dan peljati psa ven in to ponavljati vse njegovo življenje, mu nuditi hrano in po potrebi peljati k veterinarju, potem je bolje kupiti koledar in na ta način pomagati mnogim.

Naročite lahko preko elektronske naročilnice, ki jo najdete na  spletni strani http://www.dzzz-kranj.si/, lahko pa tudi pošljete e-pošto na: nakupi@dzzz-kranj.si

Mačji koledar 2011 - Društvo za zaščito živali Kranj.

Cena stenskih koledarjev je 10 €, namizni koledar pa je 15 €. DZZŽ Kranj izdelke za pomoč živalim prodaja tudi na svoji stojnici. Kje in kdaj pa lahko najdete na spletni strani društva ali na facebooku.

V Ljubljani bo 20. novembra stojnica društva postavljena na Rudniku, v Supernovi, med 8. in 21. uro.  19. novembra 2010 pa bodo na Primskovem, v Mercator centru Kranj.

 Poleg omenjenih koledarjev imajo tudi simpatične majčke, brckote polnjene z  mačjo meto, podloge za miške in še marsikaj.

Hvala, ker vam ni vseeno.

Vir: Društvo za zaščito živali Kranj

 

Namizni koledar 2011, Društvo za zaščito živali Kranj.

Fotografije koledarjev so last DZZŽ Kranj.

Sorodno: 6. Repkov tek  (v dobrodelne namene)

Ruski terier

Črni ruski terier, od vojaškega psa do hišnega ljubljenčka.

Črni ruski terier

Na letošnjem praznovanju ob dnevu živali, v parku Tivoli, me je v poplavi vseh pasem, ki so tam bile, še najbolj prevzel črni ruski terier. Mogoče zato, ker sem ga videla prvič, ali pa ker je tako lep in velik pes.

Črni ruski terier v Tivoliju, na praznovanju ob dnevu živali, 9.10.2010.

Doma sem takoj pobrskala po internetu in našla spletno stran družine, ki vzreja ruske terierje in živi z njimi – (black terrier).

Osnova črnega ruskega terierja je veliki šnavcer.

Pasma je nastala s križanjem velikega šnavcerja z airedalskim terierjem, nato pa še z rottweilerjem, pa z novofundlancem. Tako so nastali čudoviti črni psi, ki so jih poimenovali črni terier. Prvi standard pasme so objavili leta 1958. v pravilih za šolanje vojaških psov, v nekdanji Sovjetski Zvezi.

Prvi standard pasme črni terier je bil objavljen leta 1958. v pravilih za šolanje vojaških psov.

Iz službenega psa (tako kot naš policijski pes Arni), se je ruski črni terier prelevil v hišnega ljubljenčka. Res da je malo velik, toda vzreditelji pravijo, da je to umirjen, vodljiv in vdan družinski član. Kar velja za prav vsako pasmo, ki ji namenimo dovolj časa in pozornosti, pa naj bo to mali yorkshirski terier ali pa veliki tibetanski mastif.

Črni ruski terier je umirjen, vodljiv in vdan družinski član.

Velike pasme:

Tornjak

Povezano:

Praznik živali 2010

Dewey. Maček iz mestne knjižnice

Dewey. Vicki Myron. strani 255. Modrijan 2010.

Vicki Myron – Dewey. Maček iz mestne knjižnice. Naslov originala: Dewey. The small library cat who touched the world.

Slika na naslovnici knjige, je uradna fotografija svetovno znanega mačka, ki je kar precej let preživel v spencerski mestni knjižnici v Iowi.

Iowa je ameriška zvezna država, kjer so ceste samo naravnost in na vsakih 300 km je kakšen ovinek, ob cestah pa sama koruzna polja. Tak je opis v knjigi.

18. januarja 1988. je bilo zelo mraz v Iowi in v tem hudem mrazu, so knjižničarke v nabiralniku za izposojene knjige našle majhnega, premraženega, oranžnega muca, ki se je tiščal h kupu vrnjenih knjig. Mucka je enostavno nekdo odvrgel v nabiralnik.

Maček iz mestne knjižnice je bil zaposlen za več kot polni delovni čas, zato so bile njegove delovne naloge zelo obsežne.

Na srečo pa je v knjižnici našel svoj topel dom in veliko ljubečih skrbnikov. Glavna je bila seveda Vicki, ki je mačka vzela tudi h sebi domov. A Dewey je bil najbolj srečen prav v knjižnici. Bil je vesel, očarljiv, ljubezniv, imel je neko karizmo, ki je očarala prav vsakogar, ki je vstopil v knjižnico in prav vsak obiskovalec je imel občutek, da ima prav njega najraje.

Tudi zaradi Deweya je število obiskovalcev naraščalo, tudi na spletni strani knjižnice se je obisk močno povečal. Dewey je bil v časopisih, na radiju, o njem se je pisalo tudi v drugih državah. Iz Japonske so ga prišli celo posnet. A na žalost hišni ljubljenčki živijo precej manj od človeka in slovo je vedno težko, kajti priraste ti h srcu prav tako kot pravi družinski član. Dewey ima svoj profil tudi na facebooku.

Zanimivo živalsko branje: Marley in jaz

Povabilo v Provanso

Elizabeth Adler – Povabilo v Provanso (ljubezenski roman)

Berljiva ljubezenska zgodba, primerna za vroče poletne dneve na počitnicah ob morju, jezeru ali pa na domačem balkonu.

Ljubezenska zgodba z nekaj akcije kriminalistov, saj kjer je bogastvo in velika dediščina je na žalost tudi pohlep.

Rafaella Marten je bogata pridelovalka odličnega francoskega vina, ki živi sama v čudovitem dvorcu v Provansi, za počitnice pa ima na razpolago še vilo ob morju, v Antibesu na azurni obali.

Ima dva odrasla sinova, ki sta se ji iz različnih razlogov odtujila in na koncu tudi nesrečno končala. Rafaella se odloči, da bo v Provanso na družinsko srečanje povabila člane družine, ki živijo po vsem svetu in nekateri niti nevedo, da so člani te bogate francoske družine.

Ena takih je Franny Marten, mlada veterinarka iz Amerike, ki je bila presenečena, ko je dobila vabilo, a se vseeno odloči, da se bo srečanja udeležila.

Jake je sin Rafaellinega mladostnega ljubimca Lukasa, ki je v mladosti eno leto preživel pri njej v Provansi in si jo za vedno vtisnil v srce. V Provanso je prišel s svojim psom, Klatežem.

Tu je tudi mala deklica Modrinka, ki so jo pripeljali iz Kitajske in je hči Rafaellinega sina. Srečanje z različnimi zapleti in razpleti se za bralca v ležalniku ob morju konča zadovoljivo. Skoraj vsi so srečni in zadovoljni živeli do konca svojih dni.

Podobno:

Dve ljubezenski zgodbi

Repki na 6. Repkovem teku

 

Foto blog o  pasjih udeležencih, repkih, 6. Repkovega teka in njihovega druženja po teku.

Zadovoljni repki se družijo v Tivoliju

Po končanem 6. Repkovem teku v ljubljanskem Tivoliju, so se hišni ljubljenčki s svojimi lastniki zbrali na travniku ob tivolskem bazenu.

Tek je bil dobrodelne narave. Ves dobiček je šel društvu Repek, ki pomaga psom in mačkom, ki se največkrat zaradi brezskrbnih lastnikov, znajdejo na cesti in v zavetišču.

Nekaj udeležencev teka so bili tudi nekdanji stanovalci Zavetišča Horjul, ki so dobili odgovorne lastnike. Poleg teh čistokrvnih mešančkov je bilo največ border collijev pa zlati prinašalec, aljaški malamut, švicarji, terierji … foto blog:

Lepotica Loa, pasme basenji, je pozorno opazovala dogajanje.
Nekateri niso bili tako pozorni in so se raje družno valjali po tleh.
Nekateri so se previdno povohali.
Nekateri so se ukvarjali z najlepšim pasjim opravilom - žvečenjem, kot Tim, veliki švicarski planšarski pes.
Je kdo poklical Timi? A samo slikala me boš, a lahko zdaj žvečim naprej?
Kuža v ospredju je Skoki, bivši Horjulček, prijazen in pripravljen na "čohanje", kar sem seveda izdatno izkoristila.
Psička, ki me je navdušila, saj mi je prinesla svoj frisbi, čeprav se ne poznava. Tako se je začela moja prva ura frisbija.
Nekaj majhnih pasem, ki so se prav tako udeležili 6. Repkovega teka.

Povezano:

6. Repkov tek

Stadion v Stožicah

Nekaj novih fotografij gradnje stadiona v Stožicah oziroma celotnega kompleksa, ki nastaja nedaleč od hipodroma Stožice.

Zlati prinašačec si ogleduje gradnjo stadiona v Stožicah.

Ob bodočem Športnem parku Ljubljana, kot naj bi ga poimenovali, poteka tudi sprehajalna Pot spominov in tovarištva, kjer ob lepem vremenu mrgoli sprehajalcev, tekačev in hišnih ljubljenčkov.  Vsi našteti so pot “prestavili” h zaščitni ograji gradbišča, kajti prav vsak se vsaj za trenutek ustavi ob ograji in si ogleda kako poteka gradnja novega stadiona v Ljubljani.

Skoraj vsak sprehajalec se ustavi ob zaščitni ograji in si ogleda potek gradnje stadiona v Stožicah.

Stadion Stožice kar hitro dobiva končno obliko, saj se konec junija, ko naj bi odigrali otvoritveno nogometno tekmo, naglo bliža. Ob nogometnem stadionu istočasno gradijo tudi trgovski center in pomožni stadion. Ob vsem tem pa nam obljubljajo tudi park in sprehajalne površine. Vsekakor lepa in velika pridobitev za Ljubljano.

Gradnja trgovskega dela ob stadionu v Stožicah.
Stadion v Stožicah
Stadion v Stožicah stoji ob Vojkovi cesti, športni park pa se razteza vse do Novih Jarš.
Od stadiona v Stožicah je do hipodroma le par sto metrov.

Povezano

Stadion Stožice