Mesto v Italiji: Vicenza

Vrata v staro mestno jedro Vicenze

Vicenza je glavno mesto istoimenske pokrajine, ki je del italijanske dežele Veneto, oziroma Benečije. Mesto leži na poti med Padovo in Verono in vredno je malo zaviti z avtoceste in ga obiskati. Staro mestno jedro je čudovito. Res je italijanski arhitekt Andrea Palladio dal mestu svoj veliki pečat, toda veliko je tudi drugih palač, cerkva, trgov in vodnjakov, ki so vredni ogleda.

Zanimiv vodnjak v Vicenzi, otroka na gugalnici
Piazza (trg) dei Signori, osrednji trg starega mestnega jedra
Detajl Campanile Bazilike Palladiana
Katedrala v Vicenzi
Park pred vhodom v Teatro Olimpico
Cerkev S.Gaetano (1720 do 1730 so jo gradili)
Pročelje katedrale v Vicenzi
Palača v Vicenzi, v kateri je danes pošta.
Palača v beneškem slogu

Mesto v Italiji: Ferrara

Andrea Palladio in Vicenza

Enodnevni izlet v Vincenzo na ogled razstave velikih slikarskih mojstrov od Raffaella do Picassa in na foto sprehod po  starem mestnem jedru, s čudovitimi renesančnimi palačami italijanskega arhitekta Andrea Palladia.

Basilika Palladiana. Palladio je gotsko baziliko preoblekel v renesančno obleko.

Sloviti italijanski arhitekt Andrea Palladio, se je rodil 30.11.1508. v Padovi, kot Andrea di Pietro della Gondola. Ime Palladio mu je dal njegov mentor, grof Trissino, ki je zgodaj spoznal veličino mladega kamnoseka in ga odpeljal na študij v Rim. Kasneje sta mu bila v veliko pomoč tudi brata Barbaro, ki sta se navduševala nad klasično arhitekturo.

Arhitekt Palladio je občudoval rimsko in grško arhitekturo.  Obe sta imeli velik vpliv na njegovo delo. Palladijeve palače so prepoznavne, vhod krasijo visoki stolpi, na vrhu jih zaključuje trikotna strešica, kot bi vstopal v tempelj. Poleg tega pa še stebri, jonski, dorski, polstebri, oboki …  Takih palač je v Vicenzi veliko, saj je bil Palladio dolgo časa mestni arhitekt.

Palladio je znan po svojih čudovitih palačah in vilah pa tudi cerkve mu niso bile tuje. Nekaj arhitekturnih umetnin je ustvaril tudi v Benetkah, kamor si je vedno želel.

Bazilika Palladiana, gotska notranjost
Loggia del Capitaniato na Piazza dei Signori iz leta 1556, arhitekt Andrea Palladio
Kip arhitekta Palladia v Vicenzi
Piazza dei Signori z rimskima stolpoma, staro mestno jedro
Palladijeva palača Trissino Baston
Palladijeva palača Chiericati na trgu Matteotti
Del katedrale v Vicenzi z značilno Paladijevo kupolo
Vhod v gledališče, Teatro Olimpico
Palladijeva palača Cogollo se nahaja na Corso Palladio
Bazilika Palladiana

Mesta v Italiji: Cammaccio

Chioggia

Palača Diamanti

Palazzo dei Diamanti, palača Diamanti, renesančna stavba, znamenitost italijanskega mesta Ferrara.

Glavni vhod v atrij palače Diamanti

Družina d’Este je imela velik vpliv na življenje ljudi v Ferrari, tako v preteklosti, ko so v tem delu Italije imeli velik vpliv, kot tudi danes, ko od njihove zgodovinske zapuščine cveti turizem in izletništvo, vse od Padove pa do Bologne.

Družina d’Este je postavila čudovite palače in vrtove, ki kar kličejo na saj enodnevni izlet. Glava družine je zgradil grad Estenze (castello Estense), njegov mlajši brat, grof Sigismondo d’Este, pa je nedaleč stran postavil eno najlepših renesančnih palač, palačo Diamanti.

Palačo so začeli graditi leta 1493. Njeno fasado krasi 8.500  marmornih kvadratov, ki po obliki spominjajo na diamante. Od tu tudi ime palače.

Palača Diamanti ima čudovit atrij. Na njem je urejen park, vodnjak, okoli parka so arkade, ki se držijo palače. V parku so klopi, na katerih posedajo in klepetajo domačini.

Danes v pritličju palače organizirajo občasne razstave, v prvem nadstropju pa je stalna razstava Pinakoteka Ferrara, kjer so razstavljena slikarska dela ferrarskih umetnikov.

Fasada palače Diamanti je sestavljena iz 8.500 kvadratov v obliki majhnih piramid.
Palačo Diamanti v Ferrari so začeli graditi leta 1493.
Grb družine d'Este, nad glavnim vhodom
Palača Diamanti, skozi glavni vhod, čez arkade in že smo v atriju palače
Atrij in park palače Diamanti.
Atrij z arkadami, palača Diamanti

Povezano: Ferrara in Commacchio

Palače in vile v Italiji: Vila Manin

Ferrara in Commacchio

Enodnevni izlet v italijansko deželo Emiglia Romagna in ogled nekaterih znamenitosti mesta Ferrara in  obmorskega mesteca Commacchio.

Srednjeveška Ferrara je od leta 1995. pod zaščito UNESCO, dana na seznam svetovne kulturne dediščine.

V jutranjih urah smo se odpravili iz Ljubljane, mimo Benetk, Padove in Chioggie do italijanskega mesta Ferrara. To lepo srednjeveško mesto se nahaja v deželi Emiglia Romagna, čigar glavno mesto je Bologna.

Ferraro obdaja 9.200 m dolgo srednjeveško obzidje, katerega velik del je ohranjen. Nekaj metrov široko obzidje danes slui za rekreacijo in druženje meščanov.

Znotraj obzidja je največja znamenitost Ferrare grad Estenze, ki ga je postavila močna družina d’Este, ki je v času renesanse tu vladala.

Poleg gradu, mesto krasijo številne renesančne palače s čudovitimi atriji in urejenimi vrtovi. Ena najbolj znanih je palača Diamanti, ki jo krasi 8.500 marmornih blokov v obliki diamantov.

V Ferrari je katedrala iz 12. stoletja z zanimivim pročeljem, na katerem se lepo vidi kar nekaj umetniških slogov. Nasproti katedrale stoji mogočna mestna hiša, ki je bila prvi dom družine d’Este.

Po kratkem počitku in odlični italijanski kavi, smo se odpravili do Beneške lagune in simpatičnega mesteca Commacchio, ki je znamenito tudi po svojem Tromostovju. To seveda ni delo našega mojstra Plečnika, most se imenuje Tre ponti. Zgrajen je bil leta 1638.

Commacchio je podobno kot velike Benetke, saj ga imenujejotudi male Benetke,prepreden s kanali, preko katerih vodijo številni mostički. Ima svojo katedralo, nekatere živo pisane hiške pa malo spominjajo na otok Burano v Beneški laguni.

Polni lepih vtisov smo se po delti reke Pad odpravili proti naši lepi Sloveniji.

Palazzo del Diamanti – palača Diamanti, ena najbolj znanih renesančnih palač.
Atrij in park palače Diamanti v Ferrari.
Grad Estenze – Castello d’Este, stoji v središču Ferrare
Ferrara, pogled na mesto z gradu.
Mestna hiša
Glavni vhod v atrij mestne hiše.
Katedrala v Ferrari iz 12. stoletja.
Commacchio, Tre ponti – Tromostovje
Commacchio ali male Benetke, Beneška laguna
Commacchio – Katedrala

 Podobno: Beneška laguna

Nadaljevanje: Grad Estenze – Castello Estense

Ljubljana in Koch

Znamenitosti Ljubljane: palače slovenskega arhitekta Cirila Metoda Kocha

Čudnova hiša ob Miklošičevem parku, po načrtih arhitekta Kocha.

Ciril Metod Koch je slovenski arhitekt in urbanist, se je rodil v Kranju, leta 1867. umrl pa je v Ljubljani 6. maja 1925. 

Arhitekturo je diplomiral na Dunaju, ustvarjal pa je največ v Ljubljani in Sloveniji.

Koch je bil eden glavnih predstavnikov secesije v Ljubljani in njegove palače, zgrajene po velikem ljubljanskem potresu, so narejene v tem slogu in jih je več kot 30.

Kip sedeče ženske na Kochovi palači ob Miklošičevem parku.

Zelena palača ob Miklošičevem parku, je bila zgrajena leta 1901. kot Pogačnikova hiša. Ob njej je še ena Kochova palača, Čudnova hiša, ki je vogalna in jo krasi stolp.

Pogačnikova in Čudnova hiša, postavljeni leta 1901. po načrtih Cirila Metoda Kocha.
Ena najlepših secesijskih palač v Ljubljani, na križišču Trdinove in Slovenske ceste.

Kochova palača (stanovanjska stavba Kmetske posojilnice) je bila postavljena leta 1907.

Danes osnovna šola Prule, ob Ljubljanici. Arhitekt Koch je zasnoval zgradbo, ki so jo postavili leta 1911. kot IV. mestna deška ljudska šola.
Kochova deška šola na Prulah z okrasjem, kot so obroči, lovorjevi venci, vpliv dunajske secesije.
Koch: Pogačnikova hiša na Cigaletovi ulici

Sorodno: Ljubljana in Plečnik

Izola, Isola

Enodnevni izlet z vlakom do Kopra in naprej v Izolo.

Besenghijeva palača iz 18. stoletja v poznobaročnem slogu. V palači je ohranjena knjižnica družine z okoli 3000 knjigami. Danes je v njej glasbena šola in poročna dvorana.

Lepa, sončna, poletna sobota, kot ustvarjena za izlet na morje Odločila sem se za lepo Izolo.

Z jutranjim vlakom iz Ljubljane do Kopra, nato pa na avtobus in v približno 20-ih minutah si tam.

Izola je srednjeveško mesto, od leta 1280. do 1797. pa je bila del Beneške republike. Sledove Benetk najdemo na nekaterih izolskih palačah.

Sprehod po starem mestnem jedru, posedanje ob kavi z razgledom na morje, mediteransko kosilo, pa še poležavanje s počitniškim branjem na izolski mestni plaži, zvečer pa domov. Dan je bil popoln.

Mestna plaža v Izoli, kjer je pod košatimi drevesi prijetno hladno.
Mandrač, ribiško pristanišče v Izoli.
Veliki trg v Izoli, s pogledom na "mandrač".
Manzolijeva palača in palača Lovisato, iz 15. stoletja, v beneško gotskem slogu.
Palača v Drevoredu 1. maja v Izoli, je bila postavljena v drugi polovici 19. stoletja.
Palača Besenghi v Gregorčičevi ulici. Lev na vogalu je iz 13. stoletja.
Molilnica bratovščine bičarjev (Scuola Battuti) je iz leta 1451. in je ena najstarejših hiš v Izoli.
Slikovite izolske ulice, Koprska ulica.

Podobno: Izlet v Koper

Nadaljevanje: Izola

Koper, staro mestno jedro

Foto blog – Koper, staro mestno jedro in čudovite palače.

Carpacciova hiša na istoimenskem trgu, gotska palača iz 14. stoletja

Današnje staro mestno jedro Kopra, je bilo nekoč otok. Danes to ni več, ostale pa so čudovite palače v romanskem in gotskem slogu, predvsem je sled tu pustila beneška gotika s svojimi značilnimi okni.

V Pretorski palači na Titovem trgu lahko dobimo zemljevid starega mestnega jedra, na katerem so vse znamenitosti natančno in pregledno označene.

Carpacciov trg, vodnjak in Justinin steber ter Carpacciova hiša.
Taverna je bila nekoč solno skladišče, saj stoji ob obali. Danes so tu različne prireditve.
Trg Brolo v Kopru.
Fontico, palača naj bi bila zgrajena leta 1392. in sodi med najstarejše zgradbe na trgu Brolo. Tu je bilo skladišče žita, danes so v njej različna ministrstva.
Palača Brutti je bila zgrajena leta 1714. Danes je v njej knjižnica.
Palača Corner iz XV. - XVII. stoletja
Palača Percauz v romansko gotskem slogu iz prve polovice XIV. stoletja je bila sedež najstarejšega mestnega sodišča (Tribunal vecchio)
Palača De Belli iz 16. stoletja.

Povezano: Izlet v Koper

Nadaljevanje: Sakralni del Kopra

Izlet v Koper

Enodnevni izlet na slovensko morje, izlet z vlakom v Koper – Capodistria

Koper, drevored palm ob morju.

Izlet v Slovensko Istro, na obisk njenega največjega mesta. Koper je pristaniško mesto, toda poleg pristanišča ima zelo veliko znamenitosti in zanimivosti, ki jih je vredno obiskati.

Koper ima čudovito staro mestno jedro. Razprostira se okoli koperske stolnice in Titovega trga.

Tu je veliko lepih in zanimivih palač in na marsikateri se vidi sled velikih Benetk, saj je kar nekaj palač zgrajeno v beneški gotiki. Koper ima veliko ohranjenih cerkva in samostanov. Da lahko občudujemo vso to lepoto, je treba stopiti skozi nekdanja glavna mestna vrata, imenovana Muda iz leta 1516. Nato pa po ozkih srednjeveških ulicah raziskovati mesto.

Tudi staro mestno jedro Kopra ima svoje kopališče, kjer je voda čista. Če se nočemo kopati pa popijemo kavo in občudujemo morske prizore. Lahko pa se tudi sprehodimo ob obali in mimo čudovitega drevoreda palm.

Pretorska palača na Titovem trgu je bila nekoč sedež različnih mestnih uradov.
Loggia na Titovem trgu zgrajena v drugi polovici 15. stoletja v značilnem beneško gotskem slogu.
Koperska stolnica, preplet beneške gotike in renesanse. Poleg nje mestni stolp, campanille po vzoru Benetk.
Stare, ozke, zanimive ulice starega mestnega jedra Kopra.
Povezava dveh hiš čez ulico, beneško gotska okna.

Hiša de Rin iz 15. stoletja - beneška hiša v Kopru.

Rotunda Janeza Krstnika iz 12. stoletja, danes kapela Karmelske matere božje,
Vrata Muda z delom obzidja iz leta 1516. Poleg so še manjša obokana vrata.
Prešernov trg v Kopru. Vodnjak Da Ponte z beneškim mostom Rialto.

Podobno: Koper – Capodistria

Nadaljevanje: Koper, staro mestno jedro

Škofja Loka

Enodnevni izlet z vlakom na ogled starih mestnih jeder –          tokrat Škofja Loka

Škofjeloški grad

V času recesije, varčevanja, ekoloških gibanj, ki nam narekujejo varovanje okolja, sem se odločila za svoj prispevek. Rada imam stara mestna jedra in obiskovala jih bom z vlakom. Po Novem mestu je prišla na vrsto Škofja Loka (27.10.2009).

Od Ljubljane do Škofje Loke pelje vlak približno 20 minut, za ceno 1,57 € v eno smer. Od želežniške postaje do starega mestnega jedra pa je peš ravno toliko. Na tej poti najdemo tudi turistični urad, kjer imajo zemljevid starega mestnega jedra z lepo označenimi znamenitostmi, ki jih je treba pobliže spoznati.

Stari rotovž, nekdanja mestna hiša v Škofji Loki, iz 16.st.

Že od daleč zagledamo Škofjeloški grad. Preden se odpravimo na grad pa je vredno pogledati še Kaščo, ki je bila nekoč del mestnega obzidja, danes je v njej slikarska galerija.

Čez most se odpravimo v staro mestno jedro, kjer na Mestnem trgu stojijo častitljive palače, ki so bile v potresu 1511 poškodovane in po tem letu obnovljene. 

Renesančno arkadno dvorišče starega škofjeloškega rotovža.
Mestni trg v Škofji Loki, staro mestno jedro.
Kašča, v njej so fevdalni gospodje shranjevali dajatve.
Homanova hiša na začetku Mestnega trga je meščanski dvorec sestavljen iz treh sosednjih hiš.
Kajbatova hiša z arkadnim dvoriščem
Štablova hiša iz 16. stoletja z arkadnim dvoriščem.
Martinčkova hiša (leva) iz 16. st. je imela prvotno eno nadstropje, v baroku so jo nadzidali.
Žigonova hiša, stanovanjska in trgovska hiša iz 16. st. Danes je v njej uprava mesta Škofja Loka.
Marijino znamenje s tremi kipi iz leta 1751. Mesto ga je postavilo kot zahvalo za odvrnitev kuge in ognja.
Martinova hiša je tip hiše, ki je prevladoval v Škofji Loki in je zadnja te vrste. Prizidana je bila na mestno obzidje, ki je na tem mestu dobro ohranjeno.

Pri Martinovi hiši se konča Mestni trg in staro mestno jedro. Zavijemo na desno in se ob starem obzidju obvezno odpravimo še na Škofjeloški grad.