Izlet v Strunjan. Krajinski park in naravni rezervat Strunjan. Strunjanske soline in laguna Stjuža, edina laguna na slovenski obali. Pa še morje, sonce, narava, ptice …
Naravni rezervat Strunjan se začne na Belvederju in sega do Strunjana. Sestavljajo ga do 80 metrov visoki flišni klifi in 200 metrski pas obalnega morja.
Naravni rezervat Strunjan, klifi in brnistra, grm z rumenimi cvetovi, ki odlično uspeva na flišnih tlehStrunjanski križDegustacija češenj
Pomemben kulturno zgodovinski spomenik v Strunjanu je cerkev Marijinega prikazanja, ki je v letu 2012 praznovala svoj 500-ti rojstni dan. Cerkev je romarsko središče Istre. Ob njej stoji frančiškanski samostan, ki so ga začeli graditi pred prvo svetovno vojno in ima obliko črke U. Pred vhodom stojita dva kamnita leva.
Romarska cerkev Marijinega prikazanja v StrunjanuFrančiškanski samostan v StrunjanuEden od dveh kamnitih levov, ki krasita vhod v frančiškanski samostanDel rožnega vrta med cerkvijo in samostanom
Krajinski park Strunjan obsega poleg naravnega rezervata, še soline, laguno Stjuža in čudovit pinijev drevored pa še veliko živali in rastlin, ki domujejo na tem lepem koncu slovenske Istre.
Laguna Stjuža, edina laguna na slovenski obali. Leseni čoln z ravnim dnom se imenuje batanaČaplja v laguni StjužaStrunjanske soline so bile zgrajene v naplavni ravnici potoka RojaPogled iz Strunjana na Piran in gojišče školjkPinijev drevored v Strunjanu je zaščiten kot naravni spomenik, sestavlja ga 116 dreves, ki so jih zasadili na začetku 20. stoletjaBrnistra se na flišnih strunjanskih tleh odlično počuti :)
Grad Miramare – Castello di Miramare – se nahaja blizu mesta Trst. Stoji tik ob morju, obdan pa je s čudovitim parkom in botaničnim vrtom.
Grad Miramare. Pogled, ki se odpre ob vstopu na kompleks gradu
Mira mar v prevodu pomeni pogled na morje in pravijo, da se iz vsakega okna na gradu Miramare vidi morje. Ta čudoviti, pravljični grad so postavili v drugi polovici 19. stoletja za nadvojvodo Ferdinanda Maksimilijana Habsburškega in njegovo ženo Charlote.
Grad Miramare je vredno obiskati, saj ga redno vzdržujejo. V gradu so ohranili vso razkošno notranjo opremo in res je kaj videti.
Okoli gradu Miramare se na 22 hektarih razprostira čudovit park in botanični vrt. V kompleksu se na vzpetini nahaja še en manjši grad, na videz podoben prvemu, imenovan Castelleto. Od tu je lep razgled na pristanišče Grignano.
Zanimivo je, kako je nastal park, saj je bil tu prvotno kraški svet, ki ni ravno primeren za bujno rast. Zemljo za park so navozili iz avstrijske Koroške in Štajerske.
Vsa ta lepota in pravljičnost gradu Miramare in parka, ki ga obdaja pa ni bila dovolj nadvojvodi. Njegova zgodba, kot vemo iz zgodovine, se tragično konča. Ostal pa je čudovit kompleks, ki ga vsako leto obišče veliko turistov.
Nedaleč stran pa se nahaja še en čudovit in urejen grad, ki ga je tudi vredno videti, grad Devin.
Glavni vhod v grad MiramareFontana na grajskem dvoriščuSprehajališče v senciVodnjak z vevericamiCastelletto ali Mali gradPogled z Malega gradu na pristanišče GrignanoUrejen park ob gradu Miramare se razprostira na 22 hektarjih navožene zemljeSfinga na pomolu ob gradu MiramareGrad Miramare so nekoč varovali tudi s topoviKo smo odhajali z gradu Miramare, so nam pomahali tudi galebi :)
5.maj 2013 Foto sprehod po obrobju Izole. Morje, primorska narava in rože pa obvezno kosilo z morskimi sadeži. Nekaj malega pa tudi o čudoviti izolski palači. Kateri?
Začetek maja je čas, ko na Primorskem vse cveti in brsti. Od španskega bezga do glicinije in rdečega maka. Glicinije so v tem času še posebej razkošne, saj s svojo razvejanostjo nudijo prijetno senco in zaščito pred soncem.
Glicinija je ovijalka. Razvejana in cvetoča nudi prijetno sencoDrobni, rumeni cvetovi, podobni vrtnici,V izolski mariniMak, lepota v rdečemLjubljanski grad v Izoli :)Joj, koliko je že uraPedoči ali klapavice z rezanci
Ena najlepših palač v Izoli je trinadstropna, poznobaročna palača Besenghi, ki stoji na današnji Gregorčičevi ulici. Postavila jo je premožna družina Besenghi degli Ughi. Gradili so jo od leta 1775 do 1781. Posebna znamenitost je tudi kamniti lev na vogalu palače, ki datira v 13. stoletje. Odkrili so ga pod ruševinami hiše, ki je prej stala na tem območju. Danes je v palači glasbena šola.
Palača Besenghidegli Ughi in znameniti kamniti lev iz 13. stoletjaKamnito stopnišče in ograja glavnega vhoda v palačo Besenghi.Pročelje palače,nad vhodnim portalom, krasi balkon s kovinsko ograjo
23.4.2013 Izlet in foto sprehod na izolski Belvedere, kjer se odpre čudovit razgled na Izolo in Tržaški zaliv.
Od San Simona do vzpetine na kateri stoji hotelski kompleks Belvedere, je približno kilometer in pol. Hoja in trud sta poplačana, kajti na vrhu se odpre čudovit razgled na marino, na staro mestno jedro Izole pa tudi na Tržaški zaliv. Tam preko se blešči grad Miramare, ki ga lahko vidimo tudi s prostim očesom. Malo naprej je grad Devin, ki pa se zlije z naravo in ni tako viden.
Pogled na Izolo z BelvederjaNa klifu med Izolo in StrunjanomTerasa restavracije hotela Belvedere nad Izolo
Pot od Belvederja do Izole je speljana po klifih blizu morja, ne pa ob morju. Čeprav ta del ni pozidan, tu rastejo oljke, vinska trta in sadno drevje, je pas tik ob morju ograjen in zaprt z debelimi ključavnicami. Očitno je pas ob morju v privatni lasti. Kljub vsemu je pot, ki se spušča k morju in turističnemu naselju San Simon, slikovita in zanimiva za foto sprehod.
Pogled z Belvederja na Tržaški zaliv.Lep razgled, čudovita naravaMorje v Izoli je čisto.Izola, Primorska
16.4.2013 Leta 1902 je tedanja Avstro-Ogrska zgradila ozkotirno železnico od Trsta do Poreča (kolesarska pot). Del trase, ki je peljala mimo Izole so uredili v sprehajalno, rekreativno pot, imenovano Pot zdravja in prijateljstva.
Od starega mestnega jedra Izole, po Bizoviški ulici pridemo do nekdanje železniške postaje Izola. Leta 1908 so kamnito stavbo nadzidali za eno nadstropje in takšna se je ohranila do danes. V hiši je bilo stanovanje za postajnega načelnika, čakalnica in blagajna. Poleg skladišča za tovor pa je bilo v stavbi še skladišče z zalogo tirnic, pragov in orodja za vzdrževanje proge.
Kamnita hiša ob Bizoviški cesti v Izoli, je bila nekoč postajališče ob železniški progi Parenzana.Vse pešpoti se pričnejo na mandraču
Od nekdanjega postajališča nas pot zdravja in prijateljstva vodi navzgor mimo nasadov oljk. Ob poti srečamo konje, ki se pasejo pa tudi ovce in gosi. Na poti se nam odpre čudovit razgled na staro mestno jedro.
Izola, Livade in konji na paši, idila :)Izola, Parenzana, nekoč ozkotirna železnica, danes sprehajalna in kolesarska pot.Pogled na Izolo, kot so ga imeli potniki, ko so se z vlakom peljali po Parenzani.
Tunel Šalet je dolg 213,54 metrov in se nahaja na nadmorski višini 64 metrov. Obzidan je s klesanimi, kamnitimi bloki, ki so lokalnega izvora.
Tunel Šalet na nekdanji železniški progi ParenzanaNarava ob ParenzaniKamnita istrska hiša z vinogradomNaselje Jagodje in pogled proti staremu mestnemu jedru Izole.
Sprehajalna pot se spušča proti morju, turističnemu naselju San Simon in proti marini. Če ste prišli z jahto, se lahko polni lepih vtisov vkrcate, ostali pa gremo peš proti domu.
Marina IzolaLokomotiva P (P kot Parenzana) je bila načrtovana in izdelana prav za to progo. Izdelali so jo v Linzu. Njena moč je bila 300 kM, težka pa 28,6 tone. Razstavljena je v parku, blizu ladjedelniceOzkotirna proga Parenzana
18.2.2013 Enodnevni izlet po Hrvaškem Zagorju, smo sklenili v čudovitem mestu, čigar staro mestno jedro je bogato z baročno arhitekturo. To je Varaždin, glavno mesto Varaždinske županije.
Varaždinska mestna hiša na Trgu kralja Tomislava, je sedež mestne vlade od leta 1523. Današnji videz je palača dobila leta 1791Stari grad je bil središče plemiškega posestva, ki je bilo ločeno od mesta. Trdnjava starega gradu iz 12 stoletja je bila nekoč obdana z vodo. Danes je tu bogata muzejska zbirkaPalača Sermage v rokoko stilu s čudovitim balkonom iz kovanega železa. Danes je v njej galerija slik.
Pravijo, da je Varaždin mesto glasbe, baroka in cvetja. Hrvati ga imenujejo “mali Dunaj“. Mesto je prvič omenjeno že leta 1181. V njem so živeli hrvaški plemiči, obrtniki in umetniki. Nekaj časa je bila Varaždin tudi glavno mesto Hrvaške. Danes je pravo mesto-muzej, ki ga je vredno obiskati.
Frančiškanska cerkev in samostan. Cerkev ima najvišji stolp v mestu, 54,5 m.Uršulinska cerkev iz leta 1707, stolp so dogradili leta 1726. Imajo ga za najlepši stolp v Varaždinu, ki je tudi mesto stolpov.Prva mestna osnovna šola v Varaždinu iz leta 1842Palača grofa Patačiča iz leta 1764 je bila središče družabnega življenja mesta VaraždinZanimiv izvesek bonboniere Kraš na Trgu kralja Tomislava, VaraždinOkna hiše na varaždinski promenadi. Opravljivke so imele vse pod kontrolo :)
Svetišče Matere Božje Bistriške je hrvaško narodno svetišče. Na leto ga obišče približno 800.000 ljudi. Med njimi je največ vernikov, nekaj pa je tudi takih izletnikov kot smo bili mi, ki si želijo ogledati čudovito baziliko Matere Božje Bistriške.
Bazilika Matere Božje Bistriške v Mariji Bistrici.
Ob tolikšnem obisku, je kraj zaživel tudi gospodarsko. Tu so številne gostilnice z zagorskimi štruklji in ostalo hrano, ki jo ponuja Hrvaško Zagorje. Tu so tudi številne stojnice z medenjaki, ki so prav tako specialnost teh krajev. Ponujajo tudi ročno izdelane lesene igrače je pa na stojnicah tudi kar nekaj krame
Bazilika v Mariji Bistrici je takšno podobo dobila leta 1883Paviljon ob bazilikiDetajl nad glavnim vhodom v baziliko Matere Božje BistriškeOltar v baziliki, kip Matere Božje z malim Jezusom.Vitraž v bazilikiArkadni hodnik okoli bazilike je poln freskZvonik in stolpiči so prekriti z raznobarvnimi strešniki
Zadaj, za baziliko Matere Božje Bistriške, se v hrib vije Bistriška kalvarija. Na njej so kipi, verske vsebine, ki jih je ustvarila skupina hrvaških kiparjev. Nastala je v prvi polovici 20. stoletja. Na njej verniki opravljajo svoje pobožne molitve, je pa odlična za krajši sprehod, če smo slučajno pojedli preveč odličnih zagorskih štrukljev
Bistriška kalvarija, prostor za molitev ali povsem običajen sprehod.Kipe z versko motiviko je ustvarila skupina hrvaških kiparjevTrgovina z odličnimi medenjaki v Mariji Bistrici
Izlet na Hrvaško in ogled znamenitosti. Baročni grad oziroma dvorec grofov Oršič stoji v Gornji Stubici, na hrvaškem. Zgradili so ga leta 1756. danes pa v njem domuje Muzej kmečkih uporov.
Baročni glavni portal dvorca Oršič
Na ogled dvorca Oršič smo se odpravili v okviru enodnevnega izleta po Hrvaškem Zagorju. Videli smo ogromno, od Titovega Kumrovca pa do čudovitega starega mestnega jedra mesta Varaždin.
Dvorišče dvorca Oršič in spomenik Petrica Kerempuh s kitaro (znani lik iz Balade o Petrici Kerempuhu, pisatelja Miroslava Krleže)
Dvorec Oršič je zgrajen v obliki črke L. V dvorcu je vse do leta 1924. živela družina Oršič. Med drugim je bila v dvorcu tudi osnovna šola.
Za obrambo pred nepovabljenimi je bilo poskrbljenoNa južni strani dvorca Oršič je lepo urejen park, portal z dorskimi stebri je bil dodan v 19. stoletju.
V dvorcu je zelo dobro ohranjena kapela s freskami in lepim baročnim oltarjem. Na ogled je tudi nekaj kosov pohištva, od konca 60-ih let, ko so dvorec obnovili pa v njem domuje Muzej kmečkih uporov. Nedaleč od dvorca je tudi ogromen spomenik posvečen kmečkim uporom in Matiji Gubcu. Obiskali smo tudi 430 let staro Gubčevo lipo.
Oprema v dvorcu Oršič, na sliki je baronica Draškovič, slika je iz približno leta 1830Čudovita baročna mizica v dvorcu OršičGrof Krsto II Oršič je bil vojskovodja. Njegov portret, ki visi v dvorcu je delo slovenskega slikarja Fortunata Berganta.Baronica Draškovič in čudovita vaza iz 19. stoletjaStrop baročne kapele v dvorcu OršičV dvorcu Oršič je tudi Muzej kmečkih uporov
Galerija kiparja Antuna Augustinčiča se nahaja v hrvaškem mestecu Klanjec, blizu Titovega rojstnega kraja Kumrovca. Odprli so jo leta 1976, v njej pa so na ogled dela, ki jih je veliki kipar podaril svojemu rojstnemu kraju. Tu se je rodil leta 1900. umrl pa je v Zagrebu, leta 1979.
Galerija Antun Augustinčič
Antun Augustinčič je bil veliko kiparsko ime v bivši državi Jugoslaviji, znan pa je bil tudi po svetu. Pred palačo Združenih narodov v New Yorku stoji njegov spomenik konjenika, imenovan Mir. Pri nas pa skoraj svak pozna kip maršala Josipa Broza Tita, ki je stal skoraj v vsakem večjem mestu. V Ljubljani je stal v parku Tivoli, pred Cekinovim gradom, danes Muzej novejše zgodovine. Danes ga je možno videti pred Titovo rojstno hišo pa tudi pri Hiši cvetja v Beogradu pa verjetno še kje.
Kip MIR se nahaja pred palačo Združenih narodovKipar Antun Augustinčič je bil mojster v izdelavi kipov konj.
Galerija Antun Augustinčič je sestavljena iz dveh delov. V notranjosti galerije so na ogled plastike, doprsni kipi prijateljev in znanih osebnosti pa tudi javni spomeniki. Drugi del pa je okoli galerije, na prostem. Nekoč je bil to park bližnjega frančiškanskega samostana, v katerem so razstavljena kiparjeva dela.
Terasa galerije Antun Augustinčič in kip Branka Gavelle (gledališki režiser in pedagog)Moša Pijade (slikar, novinar, narodni heroj)“Prenašanje ranjencev” nagrobni spomenik kiparja Antuna Augustinčiča in njegove žene NadeKip dekleta, v ozadju vodnjak in kip mame z otrokom.Nekdaj frančiškanski park je postal galerija na prostemKipar Antun Augustinčič, avtoportret
Vicenza je glavno mesto istoimenske pokrajine, ki je del italijanske dežele Veneto, oziroma Benečije. Mesto leži na poti med Padovo in Verono in vredno je malo zaviti z avtoceste in ga obiskati. Staro mestno jedro je čudovito. Res je italijanski arhitekt Andrea Palladio dal mestu svoj veliki pečat, toda veliko je tudi drugih palač, cerkva, trgov in vodnjakov, ki so vredni ogleda.
Zanimiv vodnjak v Vicenzi, otroka na gugalniciPiazza (trg) dei Signori, osrednji trg starega mestnega jedraDetajl Campanile Bazilike PalladianaKatedrala v VicenziPark pred vhodom v Teatro OlimpicoCerkev S.Gaetano (1720 do 1730 so jo gradili)Pročelje katedrale v VicenziPalača v Vicenzi, v kateri je danes pošta.Palača v beneškem slogu
