26.3.2013 Enodnevni izlet v Benetke ali Padovo, lahko pričnemo ali končamo v Trevisu. Čudovito staro mestno jedro, palače in trgi, cerkve in galerije, kanali in otočki, srednjeveško mestno obzidje. Vse to in še več je Treviso, mesto na vodi (citta d’acqua).
Treviso je glavno mesto italijanske pokrajine Treviso, ki je del dežele imenovane Benečija. Severna soseda Trevisa je pokrajina Belluno. Tam se je, v Pieve di Cadore, rodil veliki italijanski slikar Tiziano Vecellio. Če gremo proti jugu, pridemo v znamenito Padovo, na zahodu pa nas čaka Vicenza, Palladievo mesto.
Treviso, mesto na vodi, Citta d’acquaTreviso, deklica v vodi. Kanal med galerijo in otočkom na katerem je ribja tržnica, Pescatori
Skozi Treviso teče reka Sile, na kateri je bilo nekoč veliko mlinov. Danes so le kot turistična znamenitost. Med velike zanimivosti Trevisa spada tudi ribja tržnica, ki se nahaja na otočku, med kanali.
Treviso, glavni mestni trg, Piazza del Signori in mestni stolpTreviso, palača Trecento, začetki segajo v leto 1185, sedež mestnega svetaTreviso, muzej Dante AlighieriTreviso, staro mestno jedroTreviso, katedrala, duomoTreviso, detajl palače, zanimiv dimnikTreviso, čudovita palača v beneškem sloguTreviso, cerkev sv.Nikolaja je nastala na začetku 14. stoletjaTreviso, cerkev sv. Nikolaja je zgrajena v gotskem sloguTreviso, mestno obzidje
Palazzo dei Diamanti, palača Diamanti, renesančna stavba, znamenitost italijanskega mesta Ferrara.
Glavni vhod v atrij palače Diamanti
Družina d’Este je imela velik vpliv na življenje ljudi v Ferrari, tako v preteklosti, ko so v tem delu Italije imeli velik vpliv, kot tudi danes, ko od njihove zgodovinske zapuščine cveti turizem in izletništvo, vse od Padove pa do Bologne.
Družina d’Este je postavila čudovite palače in vrtove, ki kar kličejo na saj enodnevni izlet. Glava družine je zgradil grad Estenze (castello Estense),njegov mlajši brat, grof Sigismondo d’Este, pa je nedaleč stran postavil eno najlepših renesančnih palač, palačo Diamanti.
Palačo so začeli graditi leta 1493. Njeno fasado krasi 8.500 marmornih kvadratov, ki po obliki spominjajo na diamante. Od tu tudi ime palače.
Palača Diamanti ima čudovit atrij. Na njem je urejen park, vodnjak, okoli parka so arkade, ki se držijo palače. V parku so klopi, na katerih posedajo in klepetajo domačini.
Danes v pritličju palače organizirajo občasne razstave, v prvem nadstropju pa je stalna razstava Pinakoteka Ferrara, kjer so razstavljena slikarska dela ferrarskih umetnikov.
Fasada palače Diamanti je sestavljena iz 8.500 kvadratov v obliki majhnih piramid.Palačo Diamanti v Ferrari so začeli graditi leta 1493.Grb družine d'Este, nad glavnim vhodomPalača Diamanti, skozi glavni vhod, čez arkade in že smo v atriju palačeAtrij in park palače Diamanti.Atrij z arkadami, palača Diamanti
Enodnevni izlet v italijansko deželo Emiglia Romagna in ogled nekaterih znamenitosti mesta Ferrara in obmorskega mesteca Commacchio.
Srednjeveška Ferrara je od leta 1995. pod zaščito UNESCO, dana na seznam svetovne kulturne dediščine.
V jutranjih urah smo se odpravili iz Ljubljane, mimo Benetk, Padove in Chioggie do italijanskega mesta Ferrara. To lepo srednjeveško mesto se nahaja v deželi Emiglia Romagna, čigar glavno mesto je Bologna.
Ferraro obdaja 9.200 m dolgo srednjeveško obzidje, katerega velik del je ohranjen. Nekaj metrov široko obzidje danes slui za rekreacijo in druženje meščanov.
Znotraj obzidja je največja znamenitost Ferrare grad Estenze, ki ga je postavila močna družina d’Este, ki je v času renesanse tu vladala.
Poleg gradu, mesto krasijo številne renesančne palače s čudovitimi atriji in urejenimi vrtovi. Ena najbolj znanih je palača Diamanti, ki jo krasi 8.500 marmornih blokov v obliki diamantov.
V Ferrari je katedrala iz 12. stoletja z zanimivim pročeljem, na katerem se lepo vidi kar nekaj umetniških slogov. Nasproti katedrale stoji mogočna mestna hiša, ki je bila prvi dom družine d’Este.
Po kratkem počitku in odlični italijanski kavi, smo se odpravili do Beneške lagune in simpatičnega mesteca Commacchio, ki je znamenito tudi po svojem Tromostovju. To seveda ni delo našega mojstra Plečnika, most se imenuje Tre ponti. Zgrajen je bil leta 1638.
Commacchio je podobno kot velike Benetke, saj ga imenujejotudi male Benetke,prepreden s kanali, preko katerih vodijo številni mostički. Ima svojo katedralo, nekatere živo pisane hiške pa malo spominjajo na otok Burano v Beneški laguni.
Polni lepih vtisov smo se po delti reke Pad odpravili proti naši lepi Sloveniji.
Palazzo del Diamanti – palača Diamanti, ena najbolj znanih renesančnih palač.Atrij in park palače Diamanti v Ferrari.Grad Estenze – Castello d’Este, stoji v središču FerrareFerrara, pogled na mesto z gradu.Mestna hišaGlavni vhod v atrij mestne hiše.Katedrala v Ferrari iz 12. stoletja.Commacchio, Tre ponti – TromostovjeCommacchio ali male Benetke, Beneška lagunaCommacchio – Katedrala
Na enodnevnem izletu v Italijo, smo si v Padovi ogledali botanični vrt, ki je najstarejši v Evropi.
Poleg čudovitih rož, ki so objavljene v prispevku Botanični vrt v Padovi, bom tokrat objavila fotografije čudovite zbirke kaktusov, ki jo imajo. Osredotočila sem se na tiste, ki so cveteli, glede na to, da je potrebno kar nekaj let čakati, da kaktus zacveti. Zbiralci kaktusov pravijo, da je vredno.
Na žalost pa ne poznam imen teh kaktusov. Pod vsako sliko je zaporedna številka in če je kakšen strokovnjak za kaktuse, bi bila zelo vesela, če mi po e-pošti napiše zaporedno številko in ime kaktusa: svetlana.si55@gmail.com.
Botanični vrt v Padovi, Orto Botanico, najstarejši botanični vrt v Evropi
Chionauthus retusus, domovina Kitajska
Po prijetnem pohajkovanju po Rivieri reke Brente, smo se na našem izletu odpravili v bližnjo Padovo.
Prvi postanek je bil v čudovitem botaničnem vrtu, ki ga je ustanovila Univerza v Padovi že leta 1545. Ustanovila ga je Medicinska fakulteta, z namenom gojenja zdravilnih rastlin.
Botanični vrt v Padovi je najstarejši botanični vrt v Evropi. Letos ima 465. rojstni dan. Botanični vrt v Ljubljani letos praznuje 200-letnico, torej je več kot polovico mlajši.
Oblika botaničnega vrta v Padovi.
Botanični vrt v Padovi je tudi arhitekturno zelo zanimiv. Tako obliko ima že od samega začetka.
Je okrogle oblike, znotraj razdeljen na kvadrate. Vsak kvadrat je tematsko zasajen. Tu so zdravilne rastline, okrasne rože, kaktusi, drevesa, razstavljena so tudi fosilna debla.
Vrt je čudovito urejen, nahaja se v bližini romarske cerkv sv. Antona Padovanskega in je res vreden ogleda.
Viburnum opulus L., visok, košat grm z velikimi belimi cvetovi.Verbena. Nizka rastlina, ki tvori pravo cvetočo preprogo. Poznali so jo že stari Rimljani, za katere je bila verbena sveta rastlina.Myosotis scorpioides. Močvirska spominčica, raste tudi na Ljubljanskem barju.Chionanthus retusus. Manjše drevo, domovina Kitajska, Koreja in Japonska.Rosa banksiae. Divja vrtnica, domovina Kitajska.Divja vrtnicaJuanulloa mexicana. Zlati prst iz Mehike.Botanični vrt v Padovi je bil ustanovljen leta 1545.
Niso samo bogati benečani znali uživati v lepotah obale reke Brente. Tudi danes italijani ob reki prirejajo piknike, lovijo ribe, mesta ob reki so živahna, ob reki pa je speljana tudi kolesarska pot.
Kolesarska pot se prične malo pred mestom Oriago in pelje ob reki Brenti vsedo do avtoceste, ki pelje proti Firencam.
Važnejša mesta ob reki pa so Mira, Dolo in Stra. Od tu naprej pa nas cesta pripelje v Padovo.
Riviera reke BrenteDolo ob reki BrentiTržnica, Dolo ob Brenti.Umetniška tržnicaOb reki BrentiNa reki Brenti je bilo kar nekaj mlinov.Dolo, trg s spomenikom Garibaldija.
Dolo, notranjost cerkveSprehajališče ob reki Brenti
Enodnevni izlet v Italijo na ogled razkošne vile ob reki Brenti in lepot najstarejšega botaničnega vrta v Evropi.
Dolo, mesto ob reki Brenti.
Riviera di Brenta pravijo italijani območju ob reki Brenti, ki se razteza od izvira v bližini Padove pa vse do njenega izliva v Jadransko morje.
Lepoto ob reki so znali ceniti tudi bogati benečani, ki so si ob njej zgradili razkošne vile, kot počitniške hiše, da so se lahko poleti umaknili iz Benetk.
Mnoge od teh vil so se ohranile do danes. Nekatere so v privatni lasti, nekatere so preuredili v hotel ali restavracijo, nekaj pa jih je na voljo za ogled. Ena teh je vila Pisani, s svojim velikim, negovanim vrtom. V vili se podobno kot v vili Manin prirejajo tudi slikarske razstave.
Dolo, vile ob reki Brenti.
Preden smo se na izletu odpravili na ogled vile Pisani, smo se ustavili v manjšem mestu Dolo. Lepo mesto, ki nas je prijetno presenetilo. 1. maj je in v mestu so imeli praznik rož, kar je lepoto še stopnjevalo.
Dolo, mesto ima 1. maja praznik rož.Glavni vhod v vilo Pisani v mestu Stra v Italiji.Vila Pisani, dvoriščna stran z ogromnim vrtom.Vila Pisani z ribnikom in vrtom.
Po ogledu vile Pisani v mestu Stra, smo se odpeljali v manj kot 5 km oddaljeno mesto Padova, kjer smo si ogledali najstarejši botanični vrt v Evropi. Ustanovila ga je Univerza v Padovi, bolj natančno Medicinska fakulteta, leta 1545, da bi tu gojili zdravilne rastline. Vrt se je ohranil do danes v taki obliki kot so ga takrat načrtovali. Vrt je uvrščen tudi na seznam UNESCO. Nahaja se blizu romarske cerkvesv. Antona Padovanskega in je res vreden ogleda.
Botanični vrt v Padovi je najstarejši vrt v Evropi.Liriodendron, vrsta magnolije, domovina Amerika, posneto v botaničnem vrtu Padova.
Na koncu izleta smo šli še v romarsko cerkev sv. Antona Padovanskega prosit za srečo in zdravje. Po ogledu mesta in šuštarskega sejma na trgu Prato della Valle smo se odpravili nazaj v Slovenijo in Ljubljano.
12. septembra, smo se odpravili na enodnevni izlet v Italijo. Peljali smo se mimo Benetk, Padove in Verone, do velikega živalskega vrta Parco Natura Viva.
Po Safari parku se lahko zapeljemo tudi z jeepom iz parka, ki je obarvan z živalskimi vzorci.
Živalski vrt je sestavljen iz treh delov: Safari park, Animalzoo – klasični živalski vrt in v sklopu tega tudi Park dinozavrov.
Skozi Safari park se voziš z avtobusom, avtom ali pa z jeepom, last parka. Cesta je speljana mimo živalskih bivališč pri čemer je kakršno koli trobljenje, da se žival umakne s poti, prepovedano. Če lev leži na tvoji poti, pač počakaš, da se njegovo veličanstvo umakne. Če so to beli levi, ki so že redkost, pa še posebaj.
Seveda so bile meni najbolj zanimive živali, ki jih Živalski vrt v Ljubljani nima. To so: beli lev, povodni konj ali hypo (tokrat je družina imela tudi mladiča, ki se je zelo veselo nastavljal fotoaparatom), nosorog. So bile pa prav vse živali po vrsti zelo zanimive. Levi so ob našem obisku počivali, oče hipo se je namakal v ribniku, opice so se podile po svojem okrožju, kot opice, geparda sta nas ogledovala od daleč, potem pa so tu še srne in jeleni, lame, pelikani, črni labod in še in še, pa še veliko cvetočega grmovja vmes. Skratka vredno ogleda.
Mama hypo z mladičem.Oče hypo v ribniku meditira.Nosorog pri kosilu.Lev se sonči na strehiBeli lev ni bil pripravljen na poziranje.Radi se imamoLama prosi za priboljške.Ena goveja.ŠimpanziPelikaniČrni labodRastline v Safari parku
Obiskali smo Pordenone, italijansko mesto v regiji Furlanija in Julijska krajina. Peljali smo se iz Ljubljane, mimo Postojne, proti Benetkam in veliko pred Padovo zavili z avtoceste proti mestecu Pordenone. Glavni cilj tega enodnevnega izleta je seveda sejem cvetja – Ortogiardino. V devetih razstavnih dvoranah je bilo kaj videti: cvetje v vseh možnih barvah in oblikah, bonsaj, sadike, gomolji in semena, domiselni lončki in vaze za rože, fontane, vrtne garniture in ležalniki in celo robot kosilnica, ki opravi delo brez našega pretiranega truda. Rož je bilo toliko, da niti slučajno ne vem za vse kako se imenujejo, pa še Italijani ne uporabljajo še kakšnega drugega jezika razen italijanščine. Fotografij pa sem tudi posnela toliko, da jih bom lahko ves teden nalagala na splet.
VrtniceOrhidejeBele orhidejesejem cvetjaLepota v modremSončniceGerbere s prijateljicamiOrhideje so bile zastopane v vseh barvahRoza lepotica – azalejaPisana orhidejaTudi vhodi na razstavo so bili primerno urejeni s cvetjemDama v rdečemBelo z vijolično kombinacijoZa druženje na vrtuUdoben vrtni ležalnikSimpatičen robot nam pokosi travo, medtem ko mi pijemo kavo.
Izlet v Chioggio, drugo največje mesto v Beneški laguni, takoj za Benetkami.
Izlet v Padovo smo končali z obiskom mesteca Chioggia, na skrajnem jugu Beneške lagune. Zaradi svojih kanalov in številnih mostičkov mu pravijo druge Benetke. Če bi pogledali iz ptičje perspektive, bi videli, da ima Chioggia tloris v obliki ribje kosti. Leži namreč na dveh večjih vzporednih otokih, ki ju povezujejo kanali in mostovi.
Vrata v Chioggio s kopnegaNahajamo se v Chioggi, na jugu Beneške lagune.Eden izmed devetih mostov v Chioggi, ki je bil zgrajen 1685 in je najbolj umetniško dodelan. Pravijo, da je to balkon mesta, kajti naprej je samo še morje.Vhod v Chioggio z morske straniPristanišče Chioggia, tu je redna ladijska povezava za velike Benetke.Bazilika Sv. JakobaZvonik Bazilike Sv. Jakoba
Chioggia je bila svoje čase izredno bogato mesto, ki je obogatelo s solinami oziroma pridelavo soli, bilo pa je tudi zelo pomembno pristanišče.
Danes je Chioggia z morskimi kanali, mostovi, ozkimi ulicami, mogočnimi cerkvami in mestnimi palačami, ki so zgrajene v različnih arhitekturnih slogih, samo še naselje s svojo mestno promenado, ki je v soboto popoldan polna lepo urejenih posameznikov, parov in celih družin. Ob našem obisku je bilo mesto precej razkopano, polno gradbenih odrov, kajti staro lepotico je bilo potrebno še malo polepšati.
Na promenadi je polno stojnic z izdelki iz čokolade.Čokoladna stojnica, še bližnji posnetek.Sant Andrea, cerkev sv. AndrejaPalače v Chioggi so zgrajene v različnih arhitekturnih slogih.Palača zgrajena v beneškem slogu.Palača v ChioggiChioggiaPogled na otok Pallestrina, ki se razteza do Lida, ta pa do Benetk.
Pozno popoldan smo se polni lepih vtisov, ki smo jih nabirali v Padovi, na ogledu ene najstarejših univerz, in v slikoviti Chioggi, mimo Benetk veselo odpravili proti domu. Ni samo fraza: Povsod je lepo, doma je najlepše. Res je tako.
