Park Tivoli je najlepši in največji park v Ljubljani, ki sega v samo mestno središče. Nastal je iz parkov, ki sta obdajala Cekinov grad in grad Podturn. Načrt za park je leta 1813 pripravil Blanchard, znani francoski inženir. Razdeljen je na tri drevorede, ki so nasajeni s kostanji. Njegovo ureditev dopolnjujejo zanimiva drevesa, več fontan, cvetlični parterji in mnogi kipi. Predel parka Tivoli ima trim stezo in vrsto sprehajalnih poti.
Rožnik
Iz Tivolskega parka vodijo rekreacijske in sprehajalne poti na vrh z gozdom pokritega hriba. Rožnik je poznan kot priljubljena izletniška točka za domačine že od prve polovice 19. stoletja. Na vrhu stoji cerkev Marijinega obiskanja, ki so jo v sredini 18. stoletja prenovili po načrtih arhitekta Zullianija. Pod vrhom hriba se nahaja gostilna Pri Matiji, kjer nudijo pestro ponudbo domačih jedi in osvežilnih pijač.
Grajski grič
Na grajskem griču se ponosno dviga Ljubljanski grad, ki je ena izmed najbolj priljubljenih turističnih točk. Grič ima številne sprehajalne poti, njegov večji predel pa je pokrit z gozdom. Vzpon na grič traja okoli 20 minut in je možen iz vseh smeri. Vrh odlikujejo čudovite razgledne točke, ki nudijo razglede na Ljubljano z vseh smeri in slikoviti drevoredi. Najbolj zanimiva pot vodi po obzidju na Šancah.
Park Špica
Park Špica je prenovljeno nabrežje reke Ljubljanice, ki je samo okoli deset minut od središča Ljubljane. Ime Špica izhaja iz špičastega kopnega območja. Nekdaj je bilo priljubljeno ljubljansko kopališče in tudi danes je zaradi lesenih in zelenih površin videti kot mestna plaža, kjer mnogi domačini in turisti uživajo na sončnih žarkih. V neposredni bližini se nahaja ultralahka Hladnikova brv, ki je namenjena pešcem in kolesarjem.
Botanični vrt Ljubljana
Botanični vrt v Ljubljani je najstarejša znanstvena, kulturna in izobraževalna ustanova v Sloveniji, ki deluje že od leta 1810. Vrt sodeluje z mnogimi botaničnimi vrtovi iz celega sveta. V njem je okoli 4500 vrst, podvrst in oblik. Igra pomembno vlogo pri varovanju in vzgoji ogroženih in endemičnih vrst. Zanimiv je tropski rastlinjak, kjer je na ogled rastlinski svet tropske džungle.
9.4.2013 Znamenitosti Ljubljane: Kongresni trg, park Zvezda nekoč in danes ter foto zgodba o čudovitih palačah, ki ju obdajajo.
Na delu današnjega parka Zvezda, je stal kapucinski samostan z vrtom in cerkvico sv. Janeza Evangelista. Pročelje cerkve je bilo obrnjeno proti današnji filharmoniji, pred njo pa je bil tudi manjši trg, Kapucinski trg. Začetek gradnje tega kompleksa sega v leto 1607. Iz tistega časa je tudi čudovit vodnjak, ki so ga ohranili in mu dodali kamnita toskanska stebrička in posodi iz podpeškega kamna.
Samostan je v miru deloval 200 let, nato pa je prišel Napoleon, Ilirske province in kapucini so bili izgnani v Kamnik in Škofjo Loko, samostan pa je postal hlev za konje in skladišče za vojsko.
Platane v parku Zvezda je dal zasaditi arhitekt Jože Plečnik, prvotno so bili zasajeni kostanjiKongresni trg je nastal leta 1823, kot spomin na kongres Svete alianse(januar do maj 1821), ko so Ljubljano obiskali znameniti gostje: cesar Franc I, car Aleksander I in neapeljski kralj Ferdinand
Kongresni trg, kot ga vidimo danes, si je zamislil arhitekt Jože Plečnik. Tlakovali so ga med obema vojnama, dal je prenesti tudi znamenje sv. Trojice, ki je nekoč stalo na Ajdovščini, pred kavarno Evropa. Trg je večkrat menjal ime. 1952 se je preimenoval v Trg Revolucije, 1974 je bil Trg Osvoboditve, od leta 1991 pa je zopet Trg Revolucije.
V 19. stoletju, ko so nastajale palače ob trgu, je bila gostilna v skoraj vsaki od njih. Vanje je zahajal tudi pesnik France Prešeren pa tudi pisatelj Josip Jurčič. V novejši zgodovini je trg postal parkirišče in verjetno so se tudi zaradi tega gostinski lokali preselili na drugo stran, ob park Zvezda.
Kazina, grajena od 1834 do 1837, v klasicističnem slogu. Na pročelju so trije medaljoni s simboli kazinskega društva: viteška glava, violina in knjiga.
Zgradba Kazine je nastala na prostoru kjer je bil nekoč hlev s senikom in pristava. Gradnja se je zavlekla, ker so leta 1836 odkrili bronasti kip Emonca, čigar replika stoji ob Slovenski cesti, original pa v Narodnem muzeju.
Ovijačeva hiša, Kongresni trg 3 je bila zgrajena leta 1839 na mestu kjer sta stala vrt in hlev. Dvonadstropno stavbo z vrtom je postavil ljubljanski odvetnik dr. Blaž Ovijač. Kasneje je njegova hči hišo zapustila cerkvi, dohodke pa je namenila za cerkev na Brezjah. Nekaj časa je bila tu trgovska šola. Hišo poleg je zgradil Henrik Cetinovič leta 1850.Gerberjeva hiša, Kongresni trg 5. Po njej se imenuje tudi Gerberjevo stopnišče, ki povezuje trg z reko Ljubljanico.
Gerberjeva hiša, s čudovitim neobaročnim okrasjem, je poznana tudi po Lectariji, ki je bila v pritličju in sta jo vodila zakonca Frey. Opremo so naredili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, okrogla kamnita miza z lestencem in omarami. Vse to lahko danes občudujemo v Etnografskem muzeju (Mesto muzejev na Metelkovi), kjer so opremo uporabili za trgovino s spominki.
Gestrinova hiša, Kongresni trg 6Apej Tambornino Gjudova hiša, Kongresni trg 7, zelena hiša, ena najstarejših, ki je zamenjala kar nekaj lastnikov
Slovenska matica, Kongresni trg 8.1834 je Ignacij Engler nadzidal pritlično stavbo, 1872 jo je kupila Zavarovalna banka, od 1879 pa je v lasti Slovenske maticeKollmanova hiša, Kongresni trg 9 je bila zgrajena konec 19. stoletja, ob njej je gledališka stolbaSlovenska filharmonija, v 17. stoletju je bila na tem mestu deželna jahalnica, nato pa Stanovsko gledališče, ki je pogorelo. 1898 je bila zgrajena filharmonija, po načrtih arhitekta Adolfa Wagnerja iz Gradca. Valovita fasada, ki gleda na Ljubljanico, je Plečnikovo delo.Schmidt Kastnerjeva hiša, Kongresni trg 11. Tu je stala mitnica, ki jo je leta 1763 kupil krojač Trappel, leta 1824 jo je kupil tovarnar in trgovec Schmidt.Deželni dvorec, danes Univerza v Ljubljani in skulptura Evropa
Na manjšem delu kjer stoji Deželni dvorec, je konec 15. stoletja stal Vicedomski dvorec. V njem je za časa kongresa Alijanse bival tudi avstrijski cesar Franc I. V potresu je bil zelo poškodovan, zato so ga podrli. Leta 1900 so postavili Deželni dvorec po načrtih arhitekta Josipa Hudetza. Hiše na južni strani Kongresnega trga, med Vegovo in Slovensko ulico, stojijo na zasutem jarku emonskega obzidja.
Lavrenčičeva hiša, Kongresni trg 13, je nastala iz dveh hiš. V pritličju je bila gostilna Pekel. Sobe so bile v jarku emonskega obzidja, kamor se je prišlo po stopnicah in je bilo videti kot pekel.Fischer Elbertova hiša, Kongresni trg 14, je bila dolga leta namenjena gostilniški dejavnosti: 1798nje bila tu gostilna Jakoba Severja, 1853 se je spremenila v kavarno, od 1860 d0 80 pa je Gustav Fischer odprl kavarno in pivovarno kamor je rad zahajal tudi Josip JurčičKogl, Souvan, Bleiweisova hiša, Kongresni trg 15
Zgodovina hiše na Kongresnem trg 15 je kar pestra. Zgrajena je bila za deželnega sodnika. Leta 1727 se je spremenila v magistrat, 1736 jo prevzame krčmar Korun, 1830 je bila tu gostilna pri Metki na Griču. Njen lastnik je bil tudi Janez Bleiweis, slovenski zdravnik, veterinar, politik … V tej hiši se je rojeval tudi prvi pesniški zbornik, Kranjska Čbelica.
Ohranjeni kapucinski vodnjak na Kongresnem trgu so nadgradili z dvema toskanskima stebričkoma in posodama iz podpeškega kamna
8.3.2013 Ljubljana je bogatejša za še en nenavaden hostel. V središču mesta, na Čopovi 38, so danes odprli hostel Tresor.
Zakaj še en nenavaden hostel? Če so svetovno znani hostel Celica, ki stoji ob Metelkovi, preuredili iz nekdanjih zaporov, so hostel Tresor postavili v prostor nekdanje banke. Tako boste lahko zajtrkovali v bančnem trezorju v kleti, spali kar v sejni sobi in se družili z ljudmi iz celega sveta, v visokem atrijskem prostoru, ki je obsijan z dnevno svetlobo. Seveda tudi tu ne manjka starih trezorjev. Na žalost v teh trezorjih denarja ni in samo bog ve kje je, kajti banka je propadla, kar tako, sama od sebe, saj za propad ni odgovarjal nihče.
Hostel Tresor v Ljubljani, na Čopovi ulici 38Hostel Tresor, dvoposteljna soba. Stene so popisane z duhovitimi dovtipi znanih ljudi.
Hostel Tresor se nahaja v čudoviti secesijski palači iz začetka 20. stoletja. V treh nadstropjih so sobe, kopalnice, na hodnikih so postavljene klopi za klepet. V kleti, kjer so bili bančni trezorji pa je zajtrkovalnica in soba za druženje.
Hostel Tresor, osrednji atrij z visokim stropom in naravno svetlobo je prostor za druženje in klepet.Hostel Tresor, kavarnica med bančnimi trezorjiHostel Tresor, barvite in lepo urejene sobeHostel Tresor, barvite klopi na hodnikih za posedanje in izmenjavanje informacij o LjubljaniHostel Tresor, več posteljna soba v nekdanji sejni sobi bankeHostel Tresor, več posteljna soba, ki ponuja tudi nekaj zasebnostiHostel Tresor, kletni prostor, nekoč bančni sef, danes zajtrkovalnicaHostel Tresor, vhod ali izhod, po želji :)
2.3.2013 Labodje jezero, Čajkovski. To je bila prva asociacija, ko sem na sprehodu ob Koseškem bajerju, zagledala celo jato čudovitih labodov.
Na Koseškem bajerju domuje en labodji par. Domnevajo, da se je nova jata labodov priselila iz Avstrije ali iz Madžarske. Kakorkoli, občinstva jim zlepa ne zmanjka. Labodi so očitno vajeni ljudi, saj se zanje ne menijo kaj dosti, razen če imajo koščke kruha, ki jim grejo v slast. Med odraslimi labodi sem opazila tudi dva mladiča. Te dni se res splača sprehoditi ob Koseškem bajerju.
Na Koseškem bajerju so našteli 27 novih labodov, ki so najverjetneje prišli iz sosednje AvstrijeMali otok na Koseškem bajerju si delijo race mlakarice z labodiLabod grbec, parček na Koseškem bajerju.
Labod je ptica selivka, ena največjih, ki še lahko leti. To nam je eden izmed njih tudi demonstriral ko je poletel nad bajerjem. Videti in slišati je bilo kot bi poletelo manjše letalo. Ogromne peruti so tako glasno plahutale, da smo vsi navzoči brez besed zrli v lepotca. Pa še nekaj mi je všeč pri teh pticah. Zelo zveste so. Labodji par ostane skupaj za vse življenje.
Labod grbec je ena največjih ptic, ki še lahko leti. Samec lahko tehta do 12 kg in tale lepotec na Koseškem bajerju ne zaostaja velikoPolovica Koseškega bajerja je pokrita z ledom. Na tem delu je veliko rac mlakaric. Labodi so raje na sončni strani bajerjaLabodji mladič je puhast in bolj sivkaste barveLabodje jezero. Ne, to je Koseški bajer, labodi pa čakajo na koščke kruha, ki jim ga mečejo sprehajalciPazite, velika nevarnost, prihaja kuža :)Spokojnost in mirLabod grbec in raca mlakaricaLabodi na Koseškem bajerju
Mimo Koseškega bajerja nas vodi pot v Mostecin naprej na Rožnik
Znamenitosti Ljubljane: Baragovo semenišče so postavili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, vendar se je ta kasneje avtorstvu odrekel. Le zakaj?
V organizaciji Muzeja za arhitekturo Ljubljana (grad Fužine), smo si ogledali Plečnikovo palačo, ki jo je načrtoval kot bivališče za semeniščnike. Ime Baragovo semenišče je stavba dobila po znanem misijonarju, škofu Baragi. Polkrožna stavba za Gospodarskim razstaviščem nam je bolj znana kot Pionirski dom, danes Akademski kolegij. Poleg tega pa danes v njej domuje tudi Mladinsko gledališče in Festivalna dvorana.
Baragovo semenišče, štirinadstropna polkrožna stavba, je bila zgrajena po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, med leti 1938 do 1955
Osrednji del Baragovega semenišča, bi moral povezovati dve okrogli polovici, druga ni bila nikoli postavljena.
Na prostoru kjer je nekoč stalo pokopališče ob cerkvi sv. Krištofa, se je ljubljanska škofija odločila postaviti semenišče. Naročilo je dobil arhitekt Jože Plečnik. Načrte je izdelal med leti 1936 do 1938. Semenišče je zastavil po zgledu na Angelski grad in Kolosej v Rimu. Načrtoval je okroglo, štirinadstropno palačo z vmesnim valjem, ki krog deli na dva dela. Z gradnjo so začeli leta 1938, vendar so se dela med drugo svetovno vojno ustavila. Drugi polkrog je tako ostal samo na papirju, vse do današnjih dni. Zgradba je med vojno in po njej dobila različne stanovalce, prav nikoli pa niso v njej bivali semeniščniki.
Originalna Plečnikova kljuka.Vhod na notranji hodnik kjer se nahajajo celice
Celice namenjene semeniščnikom so bile majhne, asketsko opremljene, brez kopalnice in centralnega ogrevanja. Plečnik je imel v mislih skromnost. Semeniščniki naj bi si sami prinašali kurjavo iz kleti, za umivanje so imeli velik lavor in vrč. Plečnik je oboževal knajpanje in je metodo namenil tudi semeniščnikom.
Veličastno Plečnikovo stopnišče s stebri je prvotno vodilo v veliko kapelo, danes je to Festivalna dvorana. Skulpture, ki so ob strani niso Plečnikova zamisel in so dodane kasnejeProstor, ki zavzema dve nadstropji je bil načrtovan kot kapela, po Plečniku
Plečnik je v osrednji del Baragovega semenišča postavil dvorano, ki je zajemala dve nadstropji in je bila namenjena bogoslužju. Pod kapelo, je bila kino dvorana Soča, ki jo je Jože Plečnik s težkim srcem načrtoval, kajti film mu ni bil blizu. Bil je menja, da se ta zadeva ne bo dolgo obdržala. Tudi največji se kdaj zmotijo
V 50-ih letih prejšnjega stoletja je arhitekt Anton Bitenc kapelo preuredil v Festivalno dvorano, semenišče pa spremenil v študentski internat. Bitenc je predelal tudi vhod na vzhodni strani, ki vodi v Festivalno dvorano. In tu je odgovor na moje vprašanje v uvodu. Zakaj se arhitekt Bitenc in gradbenik nista posvetovala s Plečnikom, ki se s tako velikim posegom v njegove načrte ni strinjal, se ne ve natančno. Ve pa se, da se veliki arhitekt z Baragovim semeniščem ni nikoli več ukvarjal.
Kletna dvorana v Baragovem semenišču je bila skladišče za kurjavo. Tudi ta del je po Plečnikovo natančno izdelan. Danes so tudi tu manjše gledališke predstave.Vzhodni vhod v Baragovo semenišče, ki ga je predelal arhitekt BitencVhod v Baragovo semenišče, ki je obrnjeno proti Navju, je originalno Plečnikovo delo, razen kandelabra :)
Sneg je pobelil tudi Ljubljano in še kar naletava. V takem vremenu je foto sprehod še toliko bolj zanimiv. Danes od Opere, po Tivoliju pa vse do Parka slovenske reformacije.
Ljubljanska SNG Opera in baletPrvi muzej v Ljubljani, Narodni muzej in spomenik ValvasorjaTivoli, Jakopičevo sprehajališče, Plečnikov steber in trenutno na ogled razstava fotografij SlovenijaZasneženi gozd v središču Ljubljane, park TivoliTivolski ribnik je pokrit z ledom in obdan z ledenimi svečamiHiša za otroke, igralo med ribnikom in rastlinjakomSpomenik slikarju Rihardu Jakopiču, Tivoli
Na mestu kjer danes stoji spomenik slovenskega impresionista Riharda Jakopiča, je nekoč stal Jakopičev paviljon. Vanj je zahajal tudi pisatelj Ivan Cankar. V njegovi spominski sobi na Rožniku hranijo izkaznico, ki je pisatelju omogočala prost vstop v Paviljon. Zaradi gradnje železniške proge, so paviljon podrli. Škoda, da ga niso samo prestavili.
Pravoslavna cerkev v Ljubljani. Stekleni kvadrat za cerkvijo pa je njen novi prizidekBalkon, detajl Narodne galerijeVogalni detajl na Dukičevih blokih. Ime so dobili po stavbeniku, ki jih je zgradiPtičja hišica, park slovenske reformacije v Ljubljani
Foto sprehod po Ljubljani, od Plečnikovega Peglezna do Gornjega trga.
Kurenti, ki so na pustno soboto odganjali zimo, so svoje delo bolj slabo opravili. V Ljubljani je začelo snežiti in danes se je mesto zbudilo pod debelo snežno odejo.
Trikotno zgradbo, ki spominja na likalnik, so postavili leta 1935 po načrtih arhitekta Jožeta PlečnikaZgradba na Krekovem trgu je bila nekoč Mestni dom, danes v njej domujeta Lutkovno in Šentjakobsko gledališče
Palačo na Krekovem trgu so gradili od 18.julija 1898 do 30. septembra 1899 po načrtih ljubljanskega arhitekta Cirila Metoda Kocha. Namenjena je bila gasilcem. V pritličju je bil prostor za avtomobile, v zgornjih nadstropjih pa so bila stanovanja za gasilske in mestne orožnike. V zgradbi je bila tudi reševalna postaja pa uprava vodovoda in še marsikaj kar je mesto potrebovalo za svoje delovanje. Zaradi vse te vsebine, so jo poimenovali Mestni dom. Stolpič na strehi so uporabljali kot opazovalnico. Danes je tam Martin Krpan in njegova kobilica, ki se vsako uro prikažeta in zabavata mimoidoče. Danes je v stavbi Šentjakobsko gledališče, ki je tam že od leta 1932. V pritličju je Lutkovno gledališče Ljubljana, v podstrešju pa je muzej lutk. (vir: gledališka arhitektura)
Ljubljanska Stolnica in Nadškofijski dvorec na Ciril Metodovem trguStranska vrata ljubljanske Stolnice s podobami slovenskih škofovDvonadstropne hiše nasproti Stolnice se imenujejo duhovniške hišeGrb na Nadškofijskem dvorcu, ki ga je nekoč obiskal sam NapoleonIzvesek ljubljanske gostilne SokolPalača, ki stoji med Gornjim in Levstikovim trgom, je bila postavljena 1901. leta. Avtor secesijskega pročelja je arhitekt Max Fabiani. Pod zimsko kapo se skriva Herkulov vodnjakZoisova palača na Bregu. Zgrajena je iz treh sosednjih hiš, postavil pa jo je oče slovenskega razsvetljenca Žige Zoisa.
10.2.2013 Ena najbolj prepoznavnih mask na slovenskem prostoru je prav gotovo kurent. Velik, na pogled strašen lik, v pustnem času v deželo prinaša veselje, odganja zimo in oznanja moj najljubši čas, pomlad.
Kurenti prinašajo srečo, odganjajo zimo in oznanjajo pomlad
Kurenti so doma na Ptuju z okolico, vendar so postali prava slovenska maskota, ko na številnih mednarodnih športnih tekmovanjih spremljajo naše športnike in tudi na ta način delajo reklamo za turistično Slovenijo.
Kurent se pogosto pojavlja v družbi oračev. Tako pokaže, da bo letina dobra, rodovitna, prav tako pa tudi zdravje ljudi in živali na kmetiji
Maska kurenta je sestavljena iz kožuha in glave, na nogah ima rdeče volnene nogavice in udobno obuvalo. V roki nosi ježevko, ki jo uporablja za obrambo, še bolj pa zato, da nanjo veže pisane platnene robčke, ki jih dobi od deklet. Nekoč je veljalo, da so lahko kurenti samo samski fantje. Danes so lahko tudi poročeni, vse bolj pogosto pa se v kurenta preoblečejo tudi dekleta.
Na glavi kurenta je rilčasti nos, dolg rdeč jezik, zobje iz belega fižola, sirkovi brki, na vrhu pa ima polno barvnih trakov iz papirja.Kurenti obožujejo dekleta. Le kaj se zgodi, če dekle nima platnenega robčka, s katerim bi se odkupilo (iz celuloze ne pridejo v poštev) :)
Glavna oprema kurentov pa so seveda kravji zvonci. Kar pet jih je, navezani so na verigi in med seboj uglašeni. Ob plesu in poskakovanju, povzročajo tak hrup, da se jih zima ustraši prav vsako leto posebej, zbeži in devet mesecev razmišlja ali bi se sploh še vrnila nazaj Kurenti prinašajo veselje in dobro voljo in najpomembnejše, prikličejo pomlad.
Glavna oprava kurentov je pet nič kaj lahkih kravjih zvoncev, ki so uglašeni in pri plesu povzročajo tak hrup, da zimo na smrt prestrašijo :)Oprema kurenta je lahko težka tudi do 40 kilogramov. Kljub temu se z kosa čedalje več deklet.Kurenti na Zmajevem karnevalu v Ljubljani
9.2.2013 Na pustno soboto se je tudi v Ljubljani zgodil pustni karneval, to je Zmajev karneval 2013. Vesela povorka pustnih mask se je vila pred kuliso Ljubljanskega gradu in med čudovitimi palačami, vse od Brega pa do Kongresnega trga.
Na Bregu se je začela ljubljanska pustna povorka
Kljub megli in rahlem sneženju, je bilo veselo. Zabavali smo se in se nasmejali, saj so za to skrbeli kurenti, škoromati iz Podgrada, laufarji, pokači, orači, cundri. Prišli so tudi zvončari iz sosednje Hrvaške. Prišli so tudi visoki gostje kot sta Tito in Jovanka pa tudi papež v svojem papamobilu ni hotel manjkati na ulicah starega mestnega jedra Ljubljane.
Kurenti, mali in veliki, na Kongresnem trguŠkoromat iz Podgrada, v ozadju Deželni dvorec na Kongresnem trguVse je pod kontrolo, za to skrbi naša policijaVeselo papeževo spremstvo :)
Škoromat s posebnimi kleščami za lovljenje deklet :)Bedanec se vrača iz krivolova, že spet :)Zeleni Jurij in fina gospa :)Halubajski Zvončari, ViškovoIz očo v oči s čisto ta pravim kurentom, vau :)Mali, puhasti piščanček je bil med najbolj opaženimi pustnimi maskami
Drugi del galerije slik z nedavno končane mednarodne razstave psov, vseh pasem, v Ljubljani. Od nemških dog, kodrov, angleških buldogov pa vse do cane corso in edinega predstavnika na razstavi pasme kooikerhondje pa še veliko drugih.
Nemška doga, dobro leto star samčekVeliki črni koder ali pudelj. Končno na razstavi en normalno postrižen koder, brez smešnih cofov :)
Kooikerhondje je pasma, ki spada med španjele. Nastala je na Nizozemskem, že v 16. stoletju. Kljub temu, da je pasma nastala že tako zgodaj pa je danes zelo redka. Pred drugo svetovno vojno bi skoraj izumrla, vendar so jo rešili. Na mednarodni pasji razstavi v Ljubljani je bil prijavljen samo en predstavnik te pasme. Pasmo lahko prepoznamo po ušesih. Dlaka na ušesih je malo daljša in je videti kot bi imel dolge uhane
Pasma kooikerhondje spada med španjele, izhaja pa z Nizozemske.Mlad pes pasme cane corso. A res moram nastopit, a ne bi šli raje domov :)
Handler je oseba, ki mora znati voditi psa tako, da ta pokaže prav tisto, kar želi videti strogo oko sodnika. Včasih so to lastniki psa in kot je rekla ena izmed njih: Zelo rada sama vodim svojega psa, ob tem se imava oba odlično. To bi tudi moral bit namen razstav. Toda največkrat so handlerji profesionalci, ki so v primeru zmage psa, tudi sami primerno nagrajeni s strani lastnika.
Samojed. Tako lep sem, da se mi kar smejiŠvicarski beli ovčar, ki ni švicar, pasma je nastala v ZDA, je pa lep, ni kaj
Pa je še ena pasja razstava v Ljubljani za nami. Tako kot vsaka stvar je tudi ta za nekaj dobra, za nekaj pa ne. Dobro je, da se nekatere pasme ohranjajo. Marsikatero pasmo lahko v živo vidimo ravno na takih razstavah in jo bolje spoznamo. Največkrat so razstavljalci rejci, ki zelo radi povedo kaj zanimivega o svoji pasmi.
Angleški buldog. Malo sem neroden in okoren, tudi diham bolj težko, da o smrčanju niti ne govorim. Pa kaj, ljudje me obožujejo :)Avstralski ovčar, malo žalosten, raje bi se podil za ovcami :)Zdaj sem pa tako lep, da lahko samo še zmagam :)
ko je poletel nad bajerjem. Videti in slišati je bilo kot bi poletelo manjše letalo. Ogromne peruti so tako glasno plahutale, da smo vsi navzoči brez besed zrli v lepotca. Pa še nekaj mi je všeč pri teh pticah. Zelo zveste so. Labodji par ostane skupaj za vse življenje. 
