Hrvaška | Svetlana

Izlet v Varaždin

18.2.2013 Enodnevni izlet po Hrvaškem Zagorju, smo sklenili v čudovitem mestu, čigar staro mestno jedro je bogato z baročno arhitekturo. To je Varaždin, glavno mesto Varaždinske županije.

Varaždinska mestna hiša na Trgu kralja Tomislava, je sedež mestne vlade od leta 1523. Današnji videz je palača dobila leta 1791

Pravijo, da je Varaždin mesto glasbe, baroka in cvetja. Hrvati ga imenujejo “mali Dunaj“. Mesto je prvič omenjeno že leta 1181. V njem so živeli hrvaški plemiči, obrtniki in umetniki. Nekaj časa je bila Varaždin tudi glavno mesto Hrvaške. Danes je pravo mesto-muzej, ki ga je vredno obiskati.

Frančiškanska cerkev in samostan. Cerkev ima najvišji stolp v mestu, 54,5 m.

Uršulinska cerkev iz leta 1707, stolp so dogradili leta 1726. Imajo ga za najlepši stolp v Varaždinu, ki je tudi mesto stolpov.

Zanimiv izvesek bonboniere Kraš na Trgu kralja Tomislava, Varaždin

Okna hiše na varaždinski promenadi. Opravljivke so imele vse pod kontrolo :)

Povezano: Hrvaško Zagorje Romanje v Marijo Bistrico Staro selo – Kumrovec

Galerija Antun Augustinčič

Galerija kiparja Antuna Augustinčiča se nahaja v hrvaškem mestecu Klanjec, blizu Titovega rojstnega kraja Kumrovca. Odprli so jo leta 1976, v njej pa so na ogled dela, ki jih je veliki kipar podaril svojemu rojstnemu kraju. Tu se je rodil leta 1900. umrl pa je v Zagrebu, leta 1979.

Antun Augustinčič je bil veliko kiparsko ime v bivši državi Jugoslaviji, znan pa je bil tudi po svetu. Pred palačo Združenih narodov v New Yorku stoji njegov spomenik konjenika, imenovan Mir. Pri nas pa skoraj svak pozna kip maršala Josipa Broza Tita, ki je stal skoraj v vsakem večjem mestu. V Ljubljani je stal v parku Tivoli, pred Cekinovim gradom, danes Muzej novejše zgodovine. Danes ga je možno videti pred Titovo rojstno hišo pa tudi pri Hiši cvetja v Beogradu pa verjetno še kje.

Kip MIR se nahaja pred palačo Združenih narodov

Kipar Antun Augustinčič je bil mojster v izdelavi kipov konj.

Galerija Antun Augustinčič je sestavljena iz dveh delov. V notranjosti galerije so na ogled plastike, doprsni kipi prijateljev in znanih osebnosti pa tudi javni spomeniki. Drugi del pa je okoli galerije, na prostem. Nekoč je bil to park bližnjega frančiškanskega samostana, v katerem so razstavljena kiparjeva dela.

Terasa galerije Antun Augustinčič in kip Branka Gavelle (gledališki režiser in pedagog)

Moša Pijade (slikar, novinar, narodni heroj)

"Prenašanje ranjencev" nagrobni spomenik kiparja Antuna Augustinčiča in njegove žene Nade — “Prenašanje ranjencev” nagrobni spomenik kiparja Antuna Augustinčiča in njegove žene Nade

Kip dekleta, v ozadju vodnjak in kip mame z otrokom.

Nekdaj frančiškanski park je postal galerija na prostem

Povezano: Klanjec – malo mesto ob Sotli

Klanjec, malo mesto ob Sotli

Na enodnevnem izletu po Hrvaškem Zagorju, smo obiskali tudi Klanjec. Zanimivo mestece, v katerem se je rodil tudi veliki kipar Antun Augustinčič.

Nedaleč stran od prve znamenitosti Hrvaškega Zagorja, Kumrovca in etno muzeja na prostem, se nahaja hrvaško mestece Klanjec, ki ga je vredno obiskati. Kot že ime samo pove, se je mestece razvilo na klancu. v dolini reke Sotle. V zgodovinskih virih, se Klanjec prvič omenja že leta 1463.

Na majhni vzpetini sredi mesteca stoji frančiškanski samostan in cerkev Blažene Device Marije, ki so ju zgradili leta 1630. Danes je okoli njiju sprehajališče z veliko zelenja pa tudi na klopi niso pozabili.

Ob samostanski vzpetini je bilo nekoč sejmišče, danes pa je tu lepo urejen trg Antuna Mihanoviča. Mihanovič je bil po izobrazbi pravnik in je delal kot sodnik, toda bolj je znan kot tvorec hrvaške himne “Lijepa naša”. Na trgu stoji spomenik Mihanoviču, pokopan pa je na pokopališču v Klanjcu.

Klanjec pa je znan še po enem velikem človeku, ki se je tu tudi rodil. To je kipar, Antun Augustinčič. Veliki kipar bivše skupne države Jugoslavije pa tudi v svetovnem merilu, saj pred palačo Združenih narodov stoji njegov kip, ki se imenuje Mir.

Augustinčič je svojemu rojstnemu kraju zapustil vse svoje kipe, mesto pa je leta 1976. zgradilo Galerijo Antuna Augustinčiča, v kateri so nekatera njegova dela tudi razstavljena.

Povezano: Hrvaško Zagorje Titova rojstna hiša

Galerija Antun Augustinčič

Titova rojstna hiša

Titova rojstna hiša je začetnica etnografskega muzeja na prostem Staro selo v hrvaškem Kumrovcu.

Titova hiša — Ko je bil Josip Broz še majhen, se je kuhalo na tem štedilniku.

Hišo v kateri se je rodil Josip Broz, je postavil njegov ded Martin Broz, leta 1860. V njej sta živeli dve družini, nekaj časa celo tri. Tekom let je tu živelo kar nekaj generacij Brozovih. Leta 1948. se je iz nje izselil še zadnji potomec družine.

Titovo hišo so odkupili in jo preuredili v spominski muzej. To je bil začetek ideje o etno muzeju na prostem, Staro selo. v katerem je prikazano življenje in delo ljudi v Hrvaškem Zagorju, na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Hiša spada med večje v tem muzejskem delu, ima tudi podstrešni sobici.

Pohištvo in ostali predmeti, ki jih lahko vidimo v hiši, so razporejeni tako kot v obdobju, ko je v njej živela Titova družina.

Povezano: Staro selo – Kumrovec

Staro selo – Kumrovec

Muzej na prostem Staro selo v Kumrovcu, prikaz življenja v Hrvaškem Zagorju, na prehodu iz 19. v 20. stoletje.

Muzej Staro selo v Kumrovcu, je bilo ustanovljeno leta 1953. z ureditvijo rojstne hiše Josipa Broza Tita. V 60-tih letih 20. stoletja so prišli na idejo, da bi staro jedro Kumrovca obnovili in prikazali življenje v Hrvaškem Zagorju s konca 19. stoletja. Do leta 1987. so odkupili večino stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov. Obnovili so staro cesto, kamniti most in uredili strugo potoka Škrnik.

Etno muzej Staro selo Kumrovec obsega okoli 40 obnovljenih hiš, od stanovanjskih, gospodarskih, delavnic, kašč in nekaj vodnjakov. V 18 hišah so uredili stalno muzejsko postavitev o življenju in delu Zagorcev, na prehodu iz 19. v 20. stoletje.

Povezano: Hrvaško Zagorje

Nadaljevanje: Titova rojstna hiša

Izlet v Opatijo

Enodnevni izlet v Opatijo na Hrvaškem. Mesto s čudovitimi palačami in vrtovi ter zdravilno morsko klimo.

Opatija leži v Kvarnerskem zalivu in je eno najlepših hrvaških letovišč ob Jadranskem morju. Ime je dobila po benediktinski opatiji, ki se na tem mestu omenja že leta 1453. Tekom stoletij so se tu menjali gospodarji, omenjam pa devinske grofe, ker je grad Devin v Tržaškem zalivu res vredno obiskati.

Za začetek turizma v Opatiji štejejo postavitev vile Angioline, ki jo je postavil reški patricij Scarpa, kot počitniško hišo. Vila še danes stoji v vsem svojem sjaju, pred njo pa prav tako čudovit istoimenski park.

Štirideset let kasneje, leta 1884. so v Opatiji zgradili prvi hotel, ki stoji tik ob obali in sprehajališču, hotel Kvarner.

Morje, mediteranska klima, sprehajališča, čudoviti parki in palače, mediteranska hrana in še pa še je stvari, ki jih ponuja kvarnerska lepotica.

Povezano: Istrski kažun

Istrski kažun

Kažun, nekoč zaklonišče pastirjev v hrvaški Istri, so danes uspešno spremenili v turistično atrakcijo.

naravni park — Kažun, nekoč pastirska hiša iz kamna.

Kažun je hiška narejena iz kamna brez kakršne koli vezave. Uporabljali so jo pastirji v Istri, kot zaklonišče pred nevihto ali pa so v njej bivali, ko so varovali drobnico.

V mestecu Lupoglav, v istoimenski občini, ki se nahaja na območju naravnega parka Učka pa so kažun uspešno spremenili v zanimivo turistično atrakcijo.

Kažun so preuredili v počitniški apartma. V njem lahko bivajo štiri osebe, vsak kažun pa ima tudi kopalnico in televizijo.

Kažun je udoben, za prijetno preživljanje prostega časa in počitnic pa je tu kar precej možnosti za gibanje. Imajo bazen, teniško igrišče, igrišče za balinanje, pa tudi konje za jahanje. O sprehodih po čudoviti naravi ne bom posebaj govorila. Kot velika zanimivost pa je predstavitev iskanja tartufov s posebaj za to izurjenimi psi.

Ves ta počitniško, športno, rekreativni center je pod okriljem restavracije, kjer nudijo različne jedi z tartufi in druge specialitete hrvaške Istre. Naš izlet v deželo tartufov je bil pester in zanimiv.

goba — Marele rastejo kar na travniku ob turističnem naselju.

Povezano: Izlet v deželo tartufov

Buzet

Mesto tartufov

Na enodnevnem izletu v Strunjan, smo se iz Slovenske Istre, mimo Sečoveljskih solin in Motovuna, odpravili še v Buzet. Malo mestece, v Hrvaški Istri, je zelo znano po dragoceni gobi, ki raste v dolini reke Mirne. Tartufi so tu doma, zato domačini vsako leto pripravijo prireditev: Dnevi tartufov.

Kot smo si lahko v Strunjanu na Prazniku kakija, v velikem šotoru lahko ogledali razstavo tega božanskega sadeža, smo si lahko v Buzetu ogledali vse na temo tartufov.

V Istri so leta 1999. našli največji tartuf, ki je svoje mesto našel v Guinnessovi knjigi rekordov. Tartuf je tehtal 1.31 kg in na razstavi so prikazali model tega velikana.

Seveda je Istra poznana tudi po oljkah in odličnem oljčnem olju, ki smo ga lahko na razstavi tudi kupili.

Staro mestno jedro Buzeta, si na žalost nismo ogledali, saj ni bil v programu. Naredili smo majhen ovinek na našem izletu, da si ogledamo zanimive tartufe. Lahko smo tudi poskusili namaze, ki pa me niso ravno navdušili.

Povezano:

Izlet v Strunjan pa še kam

Motovun

Motovun

Idilično, staro mesto v Hrvaški Istri.

Po obisku Strunjana, smo se iz Slovenske Istre odpravili mimo Sečoveljskih solin in čez mejni prehod Sečovlje, na hrvaško stran in v Hrvaško Istro. Naš cilj je bilo staro, akropolsko mesto, na 277 metrov visokem griču, ki se imenuje Motovun.

Od parkirišča do srednjeveškega, starega mestnega jedra, ki kraljuje na vrhu hriba, vodi 1054 stopnic. Na enodnevnem izletu pa se lahko s povratno vozovnico za 2€ zapeljemo z avtobusom.

Staro mestno jedro je obdano z obzidjem, ki je danes sprehajališče in ponuja enkraten razgled na okoliške griče in dolino reke Mirne. Čeprav smo imeli oblačno vreme, pa je na trenutke posijalo tudi sonce in obsijalo pokrajino v vsej svoji lepoti.

Nekoč so v Motovunu gospodovali patriarhi iz Ogleja, kasneje pa tudi benečani, ki so tudi tu pustili svoj beneški pečat v obliki krilatega leva.

Krilati lev je postavljen na vhodu v mesto, kot simbol vladanja Benetk.

Mesto je naseljeno, v njem so majhne trgovinice, ki ponujajo vino in znano specialiteto tega dela Istre, tartufe. Nekaj je gostinskih lokalov, na vrhu pa je tudi hotel.

Povezano:

Izlet v Strunjan pa še kam

Strunjanske slike

Izlet v Strunjan pa še kam

Enodnevni izlet v Strunjan, na praznik kakija, potem pa v Motovun in nazaj grede še na turistično kmetijo Bordon

Na Martinovo soboto smo se ob 7.30 zjutraj, odpravili iz Ljubljane proti Primorski. Mimo Kopra in Izole do Strunjana. Tu so domačini, že deveto leto zapored, priredili Praznik kakija. Božanski sadež – kaki, smo lahko tudi kupili, poleg tega pa še različne dobrote iz tega sadeža. Od kakijeve pite do različnih marmelad, pijač in ostalega peciva.

Pita velikanka s kakijevim nadevom, ni bila samo paša za oči, ampak je bila tudi odličnega okusa.

Po ogledu bogato založenih stojnic, smo se odpravili na ogled strunjanske župnijske cerkve Marija od prikazovanja, ki stoji na griču nad strunjanskim zatrepom. Simpatični in duhoviti župnik, pater Niko, nam je povedal marsikaj zanimivega iz zgodovine cerkve in Strunjana.

Marijina romarska cerkev se omenja že leta 1200. Leta 1463 jo obnovijo. Kamnosek in slikar Gregorin cerkev poveča in jotudi poslika. Slike predstavljajo Marijino življenje. V oltarju je slika iz leta 1520, prizor prikazanja. Okoli slike so nanizani prizori iz rožnega venca.

Cerkev je zavetnica slovenskih mornarjev. Na klifu ob morju stoji tudi strunjanski križ, znamenje pomorščakom, da je na tem mestu njihova zaščitnica. Prvič je bil postavljen leta 1600. Takratni je bil kamnit, današnji pa je iz betona.

Iz Strunjana smo jo mahnili mimo Seče in Sečoveljskih solin, na hrvaško stran, v Motovun. Nastanek akropolskega mesteca na istrskem griču, sega v 13. stoletje. Najstarejši del mesta je obdan z obzidjem, s katerega se odpre čudovit razgled po dolini in okoliških gričih. Hrib je visok 277 metrov. Na vrh se lahko povzpnemo po stopnicah, ki jih je okoli 1000, ali pa se za 2 € zapeljemo z lokalnim avtobusom.

Iz Motovuna smo se peljali ob reki Mirni do Buzeta, kjer smo si ogledali razstavo tartufov in celo poskusili kakšen je okus teh vrtoglavo dragih gob. Poskusila sem namaz iz tartufov in moram priznat, da res ne vem zakaj so te gobe tako drage. Mislim, da bom z lahkoto živela naprej brez te specialitete.

Po kratkem obisku Motovuna in Buzeta, smo se vrnili v našo drago Slovenijo in se zapeljali do turistične kmetije Bordon. Družinsko podjetje, ki je leta 1985, prvo med zasebnimi vinarji v Slovenski Istri, vpeljalo lastno blagovno znamko vin.

Družina obdeluje 12 hektarjev vinogradov. Na njih prevladuje avtohtona trta refošk, ki mu pravijo kralj Slovenske Istre.

Kmetija leži ob reki Rižani, ki je edina slovenska reka, ki izvira in se izliva na slovenskih tleh.

Ogledali smo si klet, kjer vino zori in se hrani v velikih hrastovih sodih.

Poleg vina pridelujejo tudi olive, na treh hektarjih oljčnega nasada. Izdelujejo ekstra deviško, hladno stiskano oljčno olje.

Skrbijo tudi za ohranitev naše kulturne dediščine, saj so ohranili star mlin na Rižani, ki ga z veseljem in prijazno razkažejo obiskovalcem. Po ogledu je sledila degustacija, vina in oljčnega olja. Vsi, ki so vino probali, pravijo da je odlično, jaz lahko enako rečem za olivno olje.

Čeprav nas je iz Ljubljane spremljalo rahlo, nadležni rosenje dežja, pa smo v nadaljevanju imeli spodobno vreme brez dežja in z nekaj sonca, ravno prav za pohajkovanje.

Povezano:

Strunjanske slike

Motovun