Foto sprehod po Izoli, odkrivanje lepot in znamenitosti lepega primorskega mesta v slovenski Istri.
Čeprav je že druga polovica oktobra pa se je lepo spomniti na sončen in poletno topel september, preživet v Izoli. Lepo mesto na Primorskem je blizu Ljubljane in zelo hitro lahko zamenjamo celinski zrak za morskega.
V Izoli ni nikoli dolgočasno, saj za tiste, ki obožujemo stara mestna jedra, palače in ozke ulice polne kavarnic in umetniških ustvarjalcev.
Sorodno: Sprehod po Izoli
Dolgo vroče poletje v Ljubljani. Vročina ne popušča, 32 stopinj. Na ulicah in trgih starega mestnega jedra se sprehajajo tuji turisti pa tudi kakšna Ljubljančanka s fotoaparatom se najde in prav nikoli mi ni žal. Ljubljanske znamenitosti nikoli ne razočarajo.
Znamenitosti Ljubljane: Križevniška ulica
Počitniško branje za zabavo in sprostitev: kriminalke, zgodovinski romani, družinske sage …
Anthony Capella – Cesarica sladoleda
Zgodovinski in ljubezenski roman, ki sloni na resničnih zgodovinskih dogodkih in seveda tudi na pisateljevi domišljiji. Roman je preplet zgodovine, ljubezni in kulinarike. Tokrat lahko uživamo v različnih okusih sladoleda, ki ga v času, ko se dogaja zgodba, šele odkrivajo.
Carlo Demirco je edini človek, ki zna leta 1671 izdelati sladoled. Prišel je iz Firenc in na dvoru sončnega kralja Ludvika XIV, z njim razvajal kralja in dvorjane. Zaljubi se v Louise de Keroualle, ki je bila obubožana dvorna dama. Politične spletke francoskih ministrov oba prestavijo na angleški dvor kralja Karla II.
Louise postane ljubica angleškega kralja Karla II in v celoti izpolni pričakovanja ministrov, saj 15 let uspeva usmerjati angleško politiko v korist Ludvika XIV. Carlo ji je s svojimi ledenimi posladki, kakor takrat imenujejo sladoled, v veliko pomoč.
V prvem delu romana smo na bogatem in razkošnem dvoru francoskega kralja Ludvika XIV. Razkošno urejene palače, čudoviti vrtovi, lepe dvorne dame v razkošnih oblekah, ljubezen in razvrat, spletke, borba za kraljevo naklonjenost.
Drugi del romana pa nas popelje na angleški dvor kralja Karla II. Tudi ta dvor je razkošen, toda na angleških tleh je drugačna vera, ki je niti mogočni Ludvik ne more spremeniti. Ljudje se začnejo zavedati, da nihče ni bil rojen s sedlom na hrbtu, da ga lahko drugi jahajo, kot se je slikovito izrazila Hana, mojstrica za izdelavo pit.
Pisatelj Antony Capella je velik ljubitelj kulinarike in to prav spretno vpleta v svoje zanimive in berljive romane. Eden teh je prav gotovo tudi roman Recept za ljubezen.
Zanimivo počitniško branje, družinska saga, Hči variha spominov, izpod peresa ameriške pisateljice Kim Edwards.
Dr. David in Norah Henry sta srečno poročena in v pričakovanju svojega prvega otroka. Na najbolj zasnežen zimski večer, leta 1964, dobi Norah popadke. Odpravita se do najbližje porodnišnice. V snežnem metežu porodničarjev avto zdrsne s ceste in Norah mora pri porodu pomagati mož.
Dr. Henry je ortoped, toda tudi v vlogi porodničarja se je odlično odrezal. Rodil se je zdrav deček, ki sta ga imenovala Paul. Sestra Caroline, ki je pomagala pri porodu, je dečka oskrbela in ga položila v posteljico.
Nepričakovano pa se je rodil še en otrok. Bila je deklica, toda ko jo je David gledal, je opazil značilnosti, ki jih imajo otroci z Downovim sindromom.
V kratkem času se mu je pred očmi odvrtela zgodba njegovega odraščanja, ko je tudi sam imel zelo bolehno sestro, ki je umrla mlada. Da bi svoji družini prihranil trpljenje, se odloči, da bo dojenčico oddal v zavod. Sestri Caroline je dal naslov in ji naročil, da deklico odpelje, Norah pa je povedal, da je deklica pri porodu umrla.
Kljub temu, da je družina bogata in jim prav ničesar ne manjka pa laž usodno zaznamuje družino. Dr. Henry se celo življenje spopada z njo, Norah ne more preboleti bolečine ob izgubi otroka, Paul pa trpi ob starših, ki sta čedalje bolj odtujena.
Sestra Caroline deklice ni oddala v zavod, ki se ji je zdel grozljiv. Odnesla jo je domov in upala, da se bo dr. Henry le premislil in prišel ponjo. Ker tega ni storil, se je odločila in sama vzgajala deklico, ki jo je imenovala Phoebe.
Spremljamo dve vzporedni zgodbi. Kako se bosta končali? Ali bosta Norah in Paul izvedela, da njuna hči in sestra živi?
Kim Edwards se je rodila leta 1958 v Teksasu. Pisala je kratke zgodbe, potem pa je slišala pričujočo zgodbo iz katere je nastal zanimiv in berljiv roman.
Podobno počitniško branje:
Izlet v okolico Ljubljane, Ljubljansko barje, Podpeško jezero.
Jezero pri Podpeči se nahaja na robu Ljubljane, na Ljubljanskem barju. Do tja se lahko pripeljemo z mestnim avtobusom številka 19 b, se peljemo mimo znamenite Plečnikove cerkve Svetega Mihaela in izstopimo na zadnji postaji, do jezera je slabih pet minut hoje.
Simpatično jezero je naravni spomenik in kraška posebnost. Napaja ga Mlinski potok, ki teče iz kraškega zaledja. Podpeško jezero je okroglo, lijakaste oblike, saj ima na sredini, globok, lijakast odtok.
Skupaj z jezerom je zavarovana celotna močvirska ravnina okoli njega, vse skupaj pa je čudovita destinacija za foto sprehod. Ob lepem vremenu je tu veliko ljudi, ki ribarijo, se sprehajajo in si polnijo baterije. Nekateri se pripeljejo s kolesi, nekateri z mestnim avtobusom, na žalost pa je največ tistih, ki pridejo z avtomobili do gostišča Jezero.
Podpeško jezero je tudi izhodišče za ljubitelje pohodništva. Od tu se lahko odpravite do Svete Ane, do Ledene jame, na Krim pa verjetno še kam.
Ideja za izlet : Zajčja dobrava
Praznični dan, v Ljubljani proslava obletnice ustanovitve OF. Lep, sončen dan, ustvarjen za foto sprehod.
Po deževnem obdobju se je v Ljubljani, ravno za praznične dni, naredilo že skoraj poletje. Sonce, 26 stopinj in za večino dela prost dan, vse skupaj je idealno za foto sprehod.
Na Kongresnem trgu v Ljubljani, je potekala proslava ob dnevu upora proti okupatorju in obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte. Ob lepem sončnem vremenu se je zbralo veliko ljudi.
Odpravila sem se v botanični vrt, pogledat kaj tam cveti konec aprila. Pot me je vodila po čudovito urejenih nabrežjih, mimo Špice, ki je že skoraj pravo kopališče no, če sem bolj natančna, “sončališče”, saj so se ljudje pridno nastavljali sončnim žarkom.
Kako lepo je Ljubljana uredila nabrežja Ljubljanice, je opazila tudi Evropa in projektu Preureditev nabrežij in mostov na Ljubljanici podelila evropsko nagrado Mestni javni prostor 2012. Konkurenca je bila huda, saj je bilo prijavljenih 347 projektov. Bravo Ljubljana.
V Ljubljani, na Gospodarskem razstavišču, se je od 6. do 11. marca 2012. odvijal zanimiv sejem Dom. Vse kar ste želeli vedeti o gradnji, obnovi in prenovi svojega doma, je bilo tu na ogled.
Zanimiv sejem Dom 2012, se je odvijal v Ljubljani, na Gospodarskem razstavišču, od 6. do 11. marca 2012. Sejemski prostor je bil tokrat razširjen tudi na prostore nekdanjega Slovenijalesa, na dvorišču Gospodarskega razstavišča pa so postavili kar nekaj dodatnih šotorov. Ponudba je bila velika, zanimanje ljudi pa prav tako, saj se je obiskovalcev kar trlo.
Ker sem prepričana, da zidala ne bom, so me bolj pritegnili razstavni prostori za opremo in obnovo stanovanja. Čudovite italijanske ploščice za balkon, zanimiva klima naprava, ki služi tudi kot okvir za sliko, filter za prečiščevanje vode, ki ga z lahkoto priviješ na pipo.
Za vse, ki bi radi imeli vrt pa nimamo prostora, je tu zdaj vrt na steni. Všeč mi je bila amfora za zbiranje deževnice. Ob njenem robu lahko posadimo okrasne rastline. Super ideja za tiste z dvoriščem. Če pa imajo še kaj dodatnega zemljišča ob svoji hiši, je tu bogata ponudba bazenov.
Kurilno olje je čedalje dražje in na sejmu Dom 2012. sem opazila povečano ponudbo različnih kaminov in kuhinjskih štedilnikov na drva. Dizajn kot v starih časih, izvedba pa je bolj moderna. Deluje domače in izžareva toplino doma.
Prireditve v Ljubljani: CACIB 2012
V Ljubljani je bila zadnja sobota v februarju, lepa, sončna in skoraj spomladanska, saj so namerili kar 19 stopinj. Dan kot naročen za foto sprehod.
Foto sprehod po Ljubljani: Emonska ulica, mimo znamenite Krakovske kapelice, ki sloni na emonskem obzidju. Čez Trnovski most, mojstrovina arhitekta Plečnika, do Trnovskega pristana, od tu na Špico, kjer smo opazovali nutrije in race.
Od Špice do botaničnega vrta, ki je še v zimskem spanju. Bajer na sredini še pokriva ledena plošča, malo naprej pa je travnik že prekrit z zvončki. Od botaničnega vrta, nadaljevanje sprehoda po najnovejši sprehajalni poti ob Ljubljanici, to je Prulsko nabrežje.
Povsod polno ljudi, ki posedajo na klopeh in na vrtovih številnih gostilnic na nabrežjih Ljubljanice. Ponekod ulični glasbeniki zabavajo mimoidoče, če pa pogledamo malo višje, nas različni izveski opozarjajo na pestro dogajanje v naši čudoviti Ljubljani.
Zanimivosti Ljubljane: Pustovanje v Ljubljani
Srednje azijski ovčar, dobrodušni velikan, za vse ljubitelje pasme in tiste, ki razmišljajo o nakupu le te, objavljam komentar in fotografije Igorja Strnada, poznavalca in lastnika slovenskih predstavnikov SAO.
Komentar se nanaša na prispevek: Srednje azijski ovčar
Citiram:
“Zgornjemu članku bi danes rad dodal, da se zadnje čase zelo pogosto pojavljajo slabi in ne zdravi psi te pasme, k temu pa pripomoremo tudi sami z svojo neosveščenostjo! Pojavlja se namreč veliko zelo hude displanzije, pa tudi drugih hib od podgrizavosti, nadgrizavosti, itd…. Vedeti moramo da se nam to zgodi, kadar smo premalo pozorni na stvari pri nakupu! Tukaj zahtevajmo od vzreditelja, da nam pokaže pisni izvid rtg slikanja kolkov, in zapisnik vzrejnega referenta, ki se mora ujemati z kinološko zvezo države v kateri gledamo mladiča! Nekateri rejci za svoje mladiče izdajajo rodovnike, ki so izdani v drugi državi, kot pa smo kupili mladiča! Včasih se to dogaja zato, ker imajo nekateri rejci v matični državi prepoved vzreje! Pred nakupom se prepričajte na kinološki zvezi Slovenije o potrebnih dokazilih, za kasnejši vpis v slovensko rodovno knjigo! Preverite tudi veljavne odločbe o kupiranju repov in ušesov v državi, kjer kupujete mladiča! Tako vam lahko postane marsikaj jasno, saj v določenih državah kupiranih psov ni več mogoče razstavljati! Za ta dodatek zgornjemu članku, sem se odločil na podlagi izmenjanih izkušenj z drugimi lastniki psov, ki so v zadnjem času ravno zaradi opisanih stvari zelo nesrečni! VEDITE DA JE VČASIH DRAG MLADIČ, LAHKO ŠE DRAŽJA IZKUŠNJA!!!!
Veliko sreče pri nabavi vašega alabaya!!!!”
Pustna sobota v Ljubljani, 18. februarja 2012, povorka po mestnih ulicah starega mestnega jedra, pod novim imenom Zmajev karneval.
Pustna povorka je krenila z Brega, nato pa Novi trg, Plečnikov Čevljarski most, Mestni trg, Stritarjeva ulica, Prešernov trg, Wolfova ulica in končna postaja Kongresni trg. Nova, čudovita trasa v Ljubljani, na kateri smo v decembru lahko spremljali tudi sprevod Dedka Mraza.
Pustni karneval v Ljubljani je dobil ime Zmajev karneval. Maskoto Zmajčka so izdelali na osnovni šoli Trnovo. V povorki so nastopali kurenti, značilnost Ptuja pa laufarji in morostarji. Poleg maska iz ljudskega izročila pa smo videli tudi smrkce, labode in lokvanje, evro cigane, ki so zbirali evre in je bilo priporočljivo malo popaziti na svoje žepe.
Med tistimi, ki so najbolj uživali na karnevalu, so bili vsekakor otroci. Našemljeni v svoje priljubljene pravljične like ali pa tiste iz risank. Mrgolelo je princesk, gusarjev, vitezov, bilo je nekaj navihank v kostumu Pike Nogavičke, prišel je tudi Nodi. Bili so tudi smrkci in smrketa pa tudi živalski svet je bil dobro zastopan. Skratka, veselo in zabavno, za male in velike.
Po končani povorki in predstavitvi sodelujočih skupin, je zabavo v svoje roke prevzela simpatična pevka Nina Pušlar s svojimi glasbeniki. Kurenti so svoje delo dobro opravili, odgnali so zimo in v Ljubljano priklicali lep, sončen dan, ki smo ga preživeli ob glasbi, plesu in obveznih pustnih krofih.
Podobno branje: Pustovanje