Antun Augustinčič | Svetlana

Galerija Antun Augustinčič

Galerija kiparja Antuna Augustinčiča se nahaja v hrvaškem mestecu Klanjec, blizu Titovega rojstnega kraja Kumrovca. Odprli so jo leta 1976, v njej pa so na ogled dela, ki jih je veliki kipar podaril svojemu rojstnemu kraju. Tu se je rodil leta 1900. umrl pa je v Zagrebu, leta 1979.

Antun Augustinčič je bil veliko kiparsko ime v bivši državi Jugoslaviji, znan pa je bil tudi po svetu. Pred palačo Združenih narodov v New Yorku stoji njegov spomenik konjenika, imenovan Mir. Pri nas pa skoraj svak pozna kip maršala Josipa Broza Tita, ki je stal skoraj v vsakem večjem mestu. V Ljubljani je stal v parku Tivoli, pred Cekinovim gradom, danes Muzej novejše zgodovine. Danes ga je možno videti pred Titovo rojstno hišo pa tudi pri Hiši cvetja v Beogradu pa verjetno še kje.

Kip MIR se nahaja pred palačo Združenih narodov

Kipar Antun Augustinčič je bil mojster v izdelavi kipov konj.

Galerija Antun Augustinčič je sestavljena iz dveh delov. V notranjosti galerije so na ogled plastike, doprsni kipi prijateljev in znanih osebnosti pa tudi javni spomeniki. Drugi del pa je okoli galerije, na prostem. Nekoč je bil to park bližnjega frančiškanskega samostana, v katerem so razstavljena kiparjeva dela.

Terasa galerije Antun Augustinčič in kip Branka Gavelle (gledališki režiser in pedagog)

Moša Pijade (slikar, novinar, narodni heroj)

"Prenašanje ranjencev" nagrobni spomenik kiparja Antuna Augustinčiča in njegove žene Nade — “Prenašanje ranjencev” nagrobni spomenik kiparja Antuna Augustinčiča in njegove žene Nade

Kip dekleta, v ozadju vodnjak in kip mame z otrokom.

Nekdaj frančiškanski park je postal galerija na prostem

Povezano: Klanjec – malo mesto ob Sotli

Klanjec, malo mesto ob Sotli

Na enodnevnem izletu po Hrvaškem Zagorju, smo obiskali tudi Klanjec. Zanimivo mestece, v katerem se je rodil tudi veliki kipar Antun Augustinčič.

Nedaleč stran od prve znamenitosti Hrvaškega Zagorja, Kumrovca in etno muzeja na prostem, se nahaja hrvaško mestece Klanjec, ki ga je vredno obiskati. Kot že ime samo pove, se je mestece razvilo na klancu. v dolini reke Sotle. V zgodovinskih virih, se Klanjec prvič omenja že leta 1463.

Na majhni vzpetini sredi mesteca stoji frančiškanski samostan in cerkev Blažene Device Marije, ki so ju zgradili leta 1630. Danes je okoli njiju sprehajališče z veliko zelenja pa tudi na klopi niso pozabili.

Ob samostanski vzpetini je bilo nekoč sejmišče, danes pa je tu lepo urejen trg Antuna Mihanoviča. Mihanovič je bil po izobrazbi pravnik in je delal kot sodnik, toda bolj je znan kot tvorec hrvaške himne “Lijepa naša”. Na trgu stoji spomenik Mihanoviču, pokopan pa je na pokopališču v Klanjcu.

Klanjec pa je znan še po enem velikem človeku, ki se je tu tudi rodil. To je kipar, Antun Augustinčič. Veliki kipar bivše skupne države Jugoslavije pa tudi v svetovnem merilu, saj pred palačo Združenih narodov stoji njegov kip, ki se imenuje Mir.

Augustinčič je svojemu rojstnemu kraju zapustil vse svoje kipe, mesto pa je leta 1976. zgradilo Galerijo Antuna Augustinčiča, v kateri so nekatera njegova dela tudi razstavljena.

Povezano: Hrvaško Zagorje Titova rojstna hiša

Galerija Antun Augustinčič

Hrvaško Zagorje

Enodnevni izlet v Hrvaško Zagorje, od Titovega Kumrovca pa vse do Varaždina

Enodnevni izlet v Hrvaško Zagorje se je pričel v Kumrovcu. Ogledali smo si etno muzej na prostem, Staro selo. Poleg Titove rojstne hiše, so obnovili še 40 hiš, ki nam prikazujejo življenje in delo ljudi na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Tako si lahko ogledamo hišo v kateri je živela tkalska družina ali pa hišo kovačeve družine. V eni izmed hišk je prikazana zagorska poroka.

kumrovec — Rojstna hiša Josipa Broza Tita, Kumrovec - Staro selo

Iz Titovega Kumrovca nas je pot vodila v bližnje mestece Klanjec, kjer se je rodil hrvaški kipar Antun Augustinčič. Svetovno znan tudi po svojem kipu Mir, ki stoji pred palačo Združenih narodov v New Yorku.

Od umetnosti pa v Stubiško dolino na ogled baročnega dvorca grofov Oršič, v Gornji Stubici. Konec 60-tih let je bil obnovljen in spremenjen v Muzej kmečkih uporov. Nedaleč stran stoji tudi ogromen spomenik kmečkim uporom.

stubica — Baročni dvorec grofov Oršič v Gornji Stubici.

dvorec Orsic — Arkadno dvorišče dvorca Oršič, na katerem prirejajo tudi kulturne prireditve.

matija gubec — Spomenik kmečkim uporom, (Matija Gubec) Gornja Stubica

Po ogledu dvorca grofov Oršič, smo se odpravili na romanje, v največje hrvaško romarsko središče, od leta 1715. naprej, Marija Bistrica. Svetišče je posvečeno Kraljici Mariji.

Po romanju pa še na ogled starega baročnega mestnega jedra, mesta Varaždin. V drugi polovici 18. stoletja je bil Varaždin glavno mesto Hrvaške. Danes je to mirno mesto s čudovitimi palačami, cerkvami in samostani.

Prvi postanek na izletu v Hrvaško Zagorje: Staro selo – Kumrovec

Izlet na Hrvaško: Izlet v deželo tartufov