Baragovo semenišče

Znamenitosti Ljubljane: Baragovo semenišče so postavili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, vendar se je ta kasneje avtorstvu odrekel. Le zakaj?

V organizaciji Muzeja za arhitekturo Ljubljana (grad Fužine), smo si ogledali Plečnikovo palačo, ki jo je načrtoval kot bivališče za semeniščnike. Ime Baragovo semenišče je stavba dobila po znanem misijonarju, škofu Baragi. Polkrožna stavba za Gospodarskim razstaviščem nam je bolj znana kot Pionirski dom, danes Akademski kolegij. Poleg tega pa danes v njej domuje tudi Mladinsko gledališče in Festivalna dvorana.

Baragovo semenišče, štirinadstropna polkrožna stavba, je bila zgrajena po načrtih arhjitekta Jožeta Plečnika, med leti 1938 do 1955
Baragovo semenišče, štirinadstropna polkrožna stavba, je bila zgrajena po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, med leti 1938 do 1955

 

Osrednji del Baragovega semenišča, bi moral povezovati dve okrogli polovici, druga ni bila nikoli postavljena.
Osrednji del Baragovega semenišča, bi moral povezovati dve okrogli polovici, druga ni bila nikoli postavljena.

Na prostoru kjer je nekoč stalo pokopališče ob cerkvi sv. Krištofa, se je ljubljanska škofija odločila postaviti semenišče. Naročilo je dobil arhitekt Jože Plečnik. Načrte je izdelal med leti 1936 do 1938. Semenišče je zastavil po zgledu na Angelski grad in Kolosej v Rimu. Načrtoval je okroglo, štirinadstropno palačo z vmesnim valjem, ki krog deli na dva dela. Z gradnjo so začeli leta 1938, vendar so se dela med drugo svetovno vojno ustavila. Drugi polkrog je tako ostal samo na papirju, vse do današnjih dni. Zgradba je med vojno in po njej dobila različne stanovalce, prav nikoli pa niso v njej bivali semeniščniki.

Originalna Plečnikova kljuka.Vhod na notranji hodnik kjer se nahajajo celice
Originalna Plečnikova kljuka.Vhod na notranji hodnik kjer se nahajajo celice

Celice namenjene semeniščnikom so bile majhne, asketsko opremljene, brez kopalnice in centralnega ogrevanja. Plečnik je imel v mislih skromnost. Semeniščniki naj bi si sami prinašali kurjavo iz kleti, za umivanje so imeli velik lavor in vrč. Plečnik je oboževal knajpanje in je metodo namenil tudi semeniščnikom.

Veličastno Plečnikovo stopnišče s stebri je prvotno vodilo v veliko kapelo, danes je to Festivalna dvorana. Skulpture, ki so ob strani niso Plečnikova zamisel in so dodane kasneje
Veličastno Plečnikovo stopnišče s stebri je prvotno vodilo v veliko kapelo, danes je to Festivalna dvorana. Skulpture, ki so ob strani niso Plečnikova zamisel in so dodane kasneje
Prostor, ki zavzema dve nadstropji je bil načrtovan kot kapela, po Plečniku
Prostor, ki zavzema dve nadstropji je bil načrtovan kot kapela, po Plečniku

Plečnik je v osrednji del Baragovega semenišča postavil dvorano, ki je zajemala dve nadstropji in je bila namenjena bogoslužju. Pod kapelo, je bila kino dvorana Soča, ki jo je Jože Plečnik s težkim srcem načrtoval, kajti film mu ni bil blizu. Bil je menja, da se ta zadeva ne bo dolgo obdržala. Tudi največji se kdaj zmotijo :)

V 50-ih letih prejšnjega stoletja je arhitekt Anton Bitenc kapelo preuredil v Festivalno dvorano, semenišče pa spremenil v študentski internat. Bitenc je predelal tudi vhod na vzhodni strani, ki vodi v Festivalno dvorano. In tu je odgovor na moje vprašanje v uvodu. Zakaj se arhitekt Bitenc in gradbenik nista posvetovala s Plečnikom, ki se s tako velikim posegom v njegove načrte ni strinjal, se ne ve natančno. Ve pa se, da se veliki arhitekt z Baragovim semeniščem ni nikoli več ukvarjal.

Kletna dvorana v Baragovem semenišču je bila skladišče za kurjavo. Tudi ta del je po Plečnikovo natančno izdelan. Danes so tudi tu manjše gledališke predstave.
Kletna dvorana v Baragovem semenišču je bila skladišče za kurjavo. Tudi ta del je po Plečnikovo natančno izdelan. Danes so tudi tu manjše gledališke predstave.
Vzhodni vhod v Baragovo semenišče, ki ga je predelal arhitekt Bitenc
Vzhodni vhod v Baragovo semenišče, ki ga je predelal arhitekt Bitenc
Vhod v Baragovo semenišče, ki je obrnjeno proti Navju, je originalno Plečnikovo delo, razen kandelabra :)
Vhod v Baragovo semenišče, ki je obrnjeno proti Navju, je originalno Plečnikovo delo, razen kandelabra :)

Povezano: Ljubljana in Plečnik

Proti Bežigradu

Ljubljana, 12. februar 2013

Foto sprehod po Ljubljani, od Plečnikovega Peglezna do Gornjega trga.

Kurenti, ki so na pustno soboto odganjali zimo, so svoje delo bolj slabo opravili. :) V Ljubljani je začelo snežiti in danes se je mesto zbudilo pod debelo snežno odejo.

Trikotno zgradbo, ki spominja na likalnik, so postavili leta 1935 po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika
Trikotno zgradbo, ki spominja na likalnik, so postavili leta 1935 po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika
Zgradba na Krekovem trgu je bila nekoč Mestni dom, danes v njej domujeta Lutkovno in Šentjakobsko gledališče
Zgradba na Krekovem trgu je bila nekoč Mestni dom, danes v njej domujeta Lutkovno in Šentjakobsko gledališče

Palačo na Krekovem trgu so gradili od 18.julija 1898 do 30. septembra 1899 po načrtih ljubljanskega arhitekta Cirila Metoda Kocha. Namenjena je bila gasilcem. V pritličju je bil prostor za avtomobile, v zgornjih nadstropjih pa so bila stanovanja za gasilske in mestne orožnike. V zgradbi je bila tudi reševalna postaja pa uprava vodovoda in še marsikaj kar je mesto potrebovalo za svoje delovanje. Zaradi vse te vsebine, so jo poimenovali Mestni dom. Stolpič na strehi so uporabljali kot opazovalnico. Danes je tam Martin Krpan in njegova kobilica, ki se vsako uro prikažeta in zabavata mimoidoče. Danes je v stavbi Šentjakobsko gledališče, ki je tam že od leta 1932. V pritličju je Lutkovno gledališče Ljubljana, v podstrešju pa je muzej lutk. (vir: gledališka arhitektura)

Ljubljanska Stolnica in Nadškofijski dvorec na Ciril Metodovem trgu
Ljubljanska Stolnica in Nadškofijski dvorec na Ciril Metodovem trgu
Stranska vrata ljubljanske Stolnice s podobami slovenskih škofov
Stranska vrata ljubljanske Stolnice s podobami slovenskih škofov
Dvonadstropne hiše nasproti Stolnice se imenujejo duhovniške hiše
Dvonadstropne hiše nasproti Stolnice se imenujejo duhovniške hiše
Grb na Nadškofijskem dvorcu, ki ga je nekoč obiskal sam Napoleon
Grb na Nadškofijskem dvorcu, ki ga je nekoč obiskal sam Napoleon
Izvesek ljubljanske gostilne Sokol
Izvesek ljubljanske gostilne Sokol
Palača, ki stoji med Gornjim in Levstikovim trgom, je bila postavljena 1901. leta. Avtor secesijskega pročelja je arhitekt Max Fabiani. Pod zimsko kapo se skriva Herkulov vodnjak
Palača, ki stoji med Gornjim in Levstikovim trgom, je bila postavljena 1901. leta. Avtor secesijskega pročelja je arhitekt Max Fabiani. Pod zimsko kapo se skriva Herkulov vodnjak
Zoisova palača na Bregu. Zgrajena je iz treh sosednjih hiš, postavil pa jo je oče slovenskega razsvetljenca Žige Zoisa.
Zoisova palača na Bregu. Zgrajena je iz treh sosednjih hiš, postavil pa jo je oče slovenskega razsvetljenca Žige Zoisa.

Podobno: Ljubljana

Mesto v Italiji: Vicenza

Vrata v staro mestno jedro Vicenze

Vicenza je glavno mesto istoimenske pokrajine, ki je del italijanske dežele Veneto, oziroma Benečije. Mesto leži na poti med Padovo in Verono in vredno je malo zaviti z avtoceste in ga obiskati. Staro mestno jedro je čudovito. Res je italijanski arhitekt Andrea Palladio dal mestu svoj veliki pečat, toda veliko je tudi drugih palač, cerkva, trgov in vodnjakov, ki so vredni ogleda.

Zanimiv vodnjak v Vicenzi, otroka na gugalnici
Piazza (trg) dei Signori, osrednji trg starega mestnega jedra
Detajl Campanile Bazilike Palladiana
Katedrala v Vicenzi
Park pred vhodom v Teatro Olimpico
Cerkev S.Gaetano (1720 do 1730 so jo gradili)
Pročelje katedrale v Vicenzi
Palača v Vicenzi, v kateri je danes pošta.
Palača v beneškem slogu

Mesto v Italiji: Ferrara

Andrea Palladio in Vicenza

Enodnevni izlet v Vincenzo na ogled razstave velikih slikarskih mojstrov od Raffaella do Picassa in na foto sprehod po  starem mestnem jedru, s čudovitimi renesančnimi palačami italijanskega arhitekta Andrea Palladia.

Basilika Palladiana. Palladio je gotsko baziliko preoblekel v renesančno obleko.

Sloviti italijanski arhitekt Andrea Palladio, se je rodil 30.11.1508. v Padovi, kot Andrea di Pietro della Gondola. Ime Palladio mu je dal njegov mentor, grof Trissino, ki je zgodaj spoznal veličino mladega kamnoseka in ga odpeljal na študij v Rim. Kasneje sta mu bila v veliko pomoč tudi brata Barbaro, ki sta se navduševala nad klasično arhitekturo.

Arhitekt Palladio je občudoval rimsko in grško arhitekturo.  Obe sta imeli velik vpliv na njegovo delo. Palladijeve palače so prepoznavne, vhod krasijo visoki stolpi, na vrhu jih zaključuje trikotna strešica, kot bi vstopal v tempelj. Poleg tega pa še stebri, jonski, dorski, polstebri, oboki …  Takih palač je v Vicenzi veliko, saj je bil Palladio dolgo časa mestni arhitekt.

Palladio je znan po svojih čudovitih palačah in vilah pa tudi cerkve mu niso bile tuje. Nekaj arhitekturnih umetnin je ustvaril tudi v Benetkah, kamor si je vedno želel.

Bazilika Palladiana, gotska notranjost
Loggia del Capitaniato na Piazza dei Signori iz leta 1556, arhitekt Andrea Palladio
Kip arhitekta Palladia v Vicenzi
Piazza dei Signori z rimskima stolpoma, staro mestno jedro
Palladijeva palača Trissino Baston
Palladijeva palača Chiericati na trgu Matteotti
Del katedrale v Vicenzi z značilno Paladijevo kupolo
Vhod v gledališče, Teatro Olimpico
Palladijeva palača Cogollo se nahaja na Corso Palladio
Bazilika Palladiana

Mesta v Italiji: Cammaccio

Chioggia

Plečnikova hiša v Trnovem

Ljubljana, znamenitosti in zanimivosti: Hiša slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika v Trnovem.

Hiša arhitekta Jožeta Plečnika, glavni vhod, ki ga je dal mojster zastekliti

Čez trnovski most, mimo trnovske cerkve in že si pred hišo znamenitega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Hiša je danes urejena kot muzej in deluje pod okriljem Mestnega muzeja Ljubljana. Pred tem je s hišo upravljal Arhitekturni muzej, ki domuje na gradu Fužine.

Plečnikova hiša na Karunovi 4 in 6 je sestavljena iz več hiš. Prvo je kupil njegov brat, kasneje je Plečnik dozidal zanimiv okrogli del, kjer je bila v pritličju njegova spalnica in kopalnica v okroglem nadstropju pa delovna soba. Dokupil je še del tik ob cesti, ki ga je oddajal.

Po arhitektovi smrti je hišo podedoval nečak Karel Matkovič, kateremu se lahko zahvalimo, da je Plečnikova dediščina ohranjena in se ni porazgubila. V hiši je ohranjeno originalno pohištvo, arhitektovi osebni predmeti in veliko modelov njegovih projektov. Ohranjene so tudi risbe, ki jih je ustvaril ob svojem bivanju na Dunaju in v Pragi pa tudi nekatere diplome prvih diplomiranih arhitektov v Ljubljani, med njimi tudi diploma Eda Mihevca.

Muzej si lahko ogledamo samo z vodnikom, ki nas popelje skozi vežo, kjer je sprejemal morebitne naročnike, v kuhinjo, spalnico in po krožnem stopnišču v delovno sobo. V pritličju je zimski vrt, kjer je bilo veliko različnih rastlin. Ob hiši je tudi velik vrt, tu je kar nekaj elementov, ki so bili na Čevljarskem mostu, na Tromostovju …

Žal, notranjosti hiše ni dovoljeno fotografirati.
℀ⴀⴀ 䠀琀琀瀀漀漀氀 䈀氀漀挀欀 ⴀⴀ㸀ഀ਀㰀猀挀爀椀瀀琀 琀礀瀀攀㴀∀琀攀砀琀⼀樀愀瘀愀猀挀爀椀瀀琀∀㸀ഀ਀㰀℀ⴀⴀഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开瀀甀戀氀椀猀栀攀爀开椀搀 㴀 ✀戀搀㠀搀㐀㌀㌀㈀昀㘀挀㐀㠀挀㈀㠀㘀㠀昀挀昀昀㌀㄀㘀㄀㜀挀㐀攀攀㈀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开戀氀漀挀欀开琀礀瀀攀 㴀 ✀㄀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开昀漀爀洀愀琀 㴀 ✀㐀㘀㠀砀㘀 ✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开琀攀砀琀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开猀栀漀瀀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开戀椀最猀栀漀瀀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开爀椀挀栀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开瘀椀搀攀漀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开栀琀琀瀀开瀀攀爀昀 㴀 ✀氀漀挀愀氀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开瀀攀爀昀开琀攀砀琀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开瀀攀爀昀开猀栀漀瀀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开瀀攀爀昀开戀椀最猀栀漀瀀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开瀀攀爀昀开爀椀挀栀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开瀀攀爀昀开瘀椀搀攀漀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开漀瀀攀渀开渀攀眀开眀椀渀搀漀眀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开挀漀氀漀爀开戀漀爀搀攀爀 㴀 ✀⌀昀昀昀昀昀昀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开挀漀氀漀爀开戀最 㴀 ✀⌀昀昀昀昀昀昀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开挀漀氀漀爀开琀椀琀氀攀 㴀 ✀⌀    昀昀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开挀漀氀漀爀开氀椀渀欀 㴀 ✀⌀㌀㐀愀㜀 㔀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开挀漀氀漀爀开琀攀砀琀 㴀 ✀⌀      ✀㬀ഀ਀⼀⼀ ⴀⴀ㸀ഀ਀㰀⼀猀挀爀椀瀀琀㸀ഀ਀ഀ

Hiša arhitekta Jožeta Plečnika na Karunovi 4

Ko so odstranili ograjo med trnovsko cerkvijo in Plečnikovo hišo, je arhitekt tu postavil steber s križem. Steber je bil prej na Čevljarskem mostu.
Na vrtu Plečnikove hiše so uredili lapidarij. Predmeti so z različnih ljubljanskih mostov in mojster ni prav ničesar zavrgel.
Klop na Plečnikovem vrtu, ki jo lahko vidimo na različnih koncih Ljubljane, je Plečnikov desigen.
Zastekljen vhod v Plečnikovo hišo, kjer je sprejemal morebitne naročnike.
Zimski vrt ob Plečnikovi hiši
Zimski vrt z zunanje strani
Čebelnjak na Plečnikovem vrtu
Z bršljanom objet Plečnikov okrogli atelje v drugem nadstropju
Plečnikova hiša v Trnovem

Podobno: Ljubljana in Plečnik

Ljubljana in Edo Mihevc

V letu 2011. mineva sto let od rojstva slovenskega arhitekta Eda Mihevca.

Metalka (1963, Edo Mihevc) stoji na prostoru nekdanje trgovine z železnino.

Ali je kdo v Ljubljani, ki ne pozna Kozolca, ali pa Metalke? Ustvaril ju je slovenski arhitekt Edo Mihevc, ki je bil rojen v Trstu, leta 1911. Tam so leta 1964. po njegovih načrtih postavili Slovenski kulturni dom.

Ob sto letnici arhitektovega rojstva, smo se v organizaciji Arhitekturnega muzeja Ljubljana (Grad Fužine), povzpeli na okoli 70 m visoko stavbo Metalke. Arhitekt Bogo Zupančič nas je seznanil z stvaritvami Eda Mihevca, ki je leta 1937. diplomiral pri Jožetu Plečniku. Z vrha Metalke, v kateri so danes pisarne odvetnikov in podjetnikov, smo si ogledali Ljubljano iz ptičje perspektive.

EdoMihevc je v Ljubljani ustvaril še: stavbo Impex (1953) na Beethovnovi cesti, stavba ob Miklošičevem parku, kjer je danes Zveza sindikatov, hotel Holiday Inn (1979). Ukvarjal se je tudi z notranjo opremo in ureditvijo trgovskih prostorov.

Fasada Metalke je iz aluminija
Poslovna stavba Impex (1955), arhitekt Edo Mihevc. Trenutno je v stavbi Ministrstvo za finance.
Ob Miklošičevem parku stoji podolgovata stavba v kateri so danes sindikati in je delo arhitekta Mihevca.
Pogled z Metalke na stavbo Impex, črnina v ozadju je prenovljena ljubljanska Opera.
Pogled na palačo ljubljanskega sodišča
Nebotičnik, najbližji sosed Metalke.
Ljubljanski grad, stolnica ...
Pogled z Metalke na Trnovo
Gosposvetska cesta, hotel Lev, Šmarna gora, Grmada ...
Mala terasa, spodaj Ljubljana, pomanjšana ... najlepša

Podobno :  Ljubljana in Koch

Ljubljana in Koch

Znamenitosti Ljubljane: palače slovenskega arhitekta Cirila Metoda Kocha

Čudnova hiša ob Miklošičevem parku, po načrtih arhitekta Kocha.

Ciril Metod Koch je slovenski arhitekt in urbanist, se je rodil v Kranju, leta 1867. umrl pa je v Ljubljani 6. maja 1925. 

Arhitekturo je diplomiral na Dunaju, ustvarjal pa je največ v Ljubljani in Sloveniji.

Koch je bil eden glavnih predstavnikov secesije v Ljubljani in njegove palače, zgrajene po velikem ljubljanskem potresu, so narejene v tem slogu in jih je več kot 30.

Kip sedeče ženske na Kochovi palači ob Miklošičevem parku.

Zelena palača ob Miklošičevem parku, je bila zgrajena leta 1901. kot Pogačnikova hiša. Ob njej je še ena Kochova palača, Čudnova hiša, ki je vogalna in jo krasi stolp.

Pogačnikova in Čudnova hiša, postavljeni leta 1901. po načrtih Cirila Metoda Kocha.
Ena najlepših secesijskih palač v Ljubljani, na križišču Trdinove in Slovenske ceste.

Kochova palača (stanovanjska stavba Kmetske posojilnice) je bila postavljena leta 1907.

Danes osnovna šola Prule, ob Ljubljanici. Arhitekt Koch je zasnoval zgradbo, ki so jo postavili leta 1911. kot IV. mestna deška ljudska šola.
Kochova deška šola na Prulah z okrasjem, kot so obroči, lovorjevi venci, vpliv dunajske secesije.
Koch: Pogačnikova hiša na Cigaletovi ulici

Sorodno: Ljubljana in Plečnik

Ljubljana in Plečnik 2.

Od frančiškanske cerkve na Prešercu, čez Tromostovje in ob Ljubljanici do Zmajskega mostu, majhen prostor, veliko Plečnika.

Koroščev križ v kapeli frančiškanske cerkve v Ljubljani.

Sprehod po poti arhitekta Plečnika začnem v frančiškanski cerkvi, na Prešernovem trgu. Za glavnim oltarjem, na katerem lahko vsak veseli december občudujemo največje jaslice, je Kapela s križem. Bronasti križ ima žensko figuro, ki predstavlja vero. Štirje medaljoni predstavljajo: modrost, radodarnost, zvestobo in srčnost. Na medaljonu, ki je na vrhu in predstavlja modrost, je portret Plečnika. (Vir: Plečnikova Ljubljana)

Med najbolj znanimi mojstrovinami Plečnika je Tromostovje, ki so ga gradili med leti 1929. do 1932. Ob Ljubljanici lahko občudujemo Plečnikove tržnice. Na začetku trnic je simpatičen paviljon, cvetličarna. Plečnik je tlakoval Pogačarjev trg. V veži škofijskega dvorca je spominska plošča posvečena Napoleonu, ki je tu bival ob svojem obisku Ljubljane leta 1797.

Plečnikove tržnice z veličastnim arkadnim stebriščem, ki spremljajo krivuljo Ljubljanice.(gradnja 1940. do 1942.) Plečnik je načrtoval na Vodnikovem trgu postaviti novo mestno hišo. Toda prostor danes zaseda dobro založena ljubljanska tržnica.

Plečnikov paviljon - cvetličarna, kot začetek Plečnikovih tržnic, v ozadju Mesarski most, ki je bil tudi v mojstrovih načrtih.
Rečna stran Plečnikovih tržnic
Dvonadstropna loggia
Odprta loggia, ki gleda na Ljubljanico
Plečnikove tržnice, stolnica, škofijski dvorec in semenišče.
Ribarnica in ribja restavracija
Kolonada Plečnikovih tržnic spominja na kolonado pred. sv.Petrom v Vatikanu.

Povezano: Ljubljana in Plečnik

Nadaljevanje: Trnovski most

Ljubljana in Plečnik

Na današnji dan,  mineva 139 let od rojstva slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je dodobra zaznamoval tudi slovensko glavno mesto. Prav je, da se spomnimo na arhitektovo življenje in delo.

Jože Plečnik se je rodil na današnji dan, 23. januarja 1872. v Ljubljani. V Gradcu se je sprva izučil za načrtovanje pohištva. Po uspešno končanem študiju arhitekture, je dobil štipendijo, s katero nekaj mesecev je potoval po Italiji in Franciji.

Jože Plečnik je ustvarjal na Dunaju, v Pragi, še največ njegovih stvaritev pa je v Ljubljani. Pot od Prešerca do botaničnega vrta, čez Ljubljanico na Ljubljanski grad, proti Bežigradu in Šiški. Povsod so Plečnikove cerkve, zgradbe, spomeniki ali pa manjši detajli na zgradbah.

Plečnik je v Ljubljani živel in delal v hiši, ki je imela s trnovsko cerkvijo skupno dvorišče, ki ga je delila ograja. Plečnik je bil dober prijatelj s trnovskim župnikom, to je bil veliki slovenski pisatelj Fran Saleški Finžgar, zato sta ograjo odstranila. Tudi trnovska cerkev se ponaša z nekaj umetninami, ki jih je ustvaril mojster.

Hiša na Karunovi ulici v Ljubljani, kjer je živel in delal Jože Plečnik.
Plečnikov Trnovski most, edinstven v Evropi, eden redkih mostov na katerem rastejo drevesa.
Uršulinska gimnazija, zgrajena med leti 1939-1941. Danes gimnazija Jožeta Plečnika.
Plečnikova cerkev sv. Frančišek v Šiški je bila zgrajena med leti 1925-1930.
Plečnikova cerkev sv. Ciril in Metod, na Vodovodni cesti, oblečena v bršljan. (1933-1944)
Baragovo semenišče, danes je v zgradbi Mladinsko gledališče, Festivalna dvorana, Pionirski dom ...

Povezano: Od Tromostovja do zapornic

Nadaljevanje : Ljubljana in Plečnik 2.

Krakovski nasip

Ljubljana. Krakovski nasip, ob reki Ljubljanici, je postal nova galerija na prostem.

Krakovski nasip, ljubljanska galerija na prostem.

Krakovski nasip je v letu 2010. dobil novo preobleko. Uredili so sprehajališče ob Ljubljanici, ga tlakovali z lesom in postavili lesene klopi. Še en prostor za druženje.

Zdaj pa je Krakovski nasip postal še ena ljubljanska galerija na prostem, poleg tiste v parku Tivoli, na Jakopičevem sprehajališču. Trenutno si lahko ogledamo razstavo fotografij dveh fotografov, na temo arhitekt Jože Plečnik in njegovo ustvarjanje v Ljubljani.

Krakovski nasip, kot sprehajalna pot ob Ljubljanici, povezuje Breg in Trnovski pristan, od tu naprej je Špica, pa tudi do botaničnega vrta ni več daleč.

Krakovski nasip, razstava fotografij arhitekt Plečnik in njegove stvaritve v Ljubljani.
Krakovski nasip, zaključek Krakova, nekdaj predmestje Ljubljane.
Pogled na Trnovski pristan in čudovitega border collija
Krakovski nasip, sprehajališče med Ljubljanico in fotografijami Plečnikove Ljubljane.
Krakovska ulica, stari del Krakova.
Hiša, prva na levi, Krakovska 11, je rojstna hiša slovenskega slikarja Riharda Jakopiča.
Detajl hiše na Krakovski ulici v Ljubljani
V Krakovem je ohranjen tudi del obzidja antične Emone, Emonska ulica.
Na koncu Krakovskega nasipa se reka Gradaščica izliva v Ljubljanico. Tu se zelo rade zbirajo race.

 Povezano: Trnovski pristan