Baragovo semenišče

Znamenitosti Ljubljane: Baragovo semenišče so postavili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, vendar se je ta kasneje avtorstvu odrekel. Le zakaj?

V organizaciji Muzeja za arhitekturo Ljubljana (grad Fužine), smo si ogledali Plečnikovo palačo, ki jo je načrtoval kot bivališče za semeniščnike. Ime Baragovo semenišče je stavba dobila po znanem misijonarju, škofu Baragi. Polkrožna stavba za Gospodarskim razstaviščem nam je bolj znana kot Pionirski dom, danes Akademski kolegij. Poleg tega pa danes v njej domuje tudi Mladinsko gledališče in Festivalna dvorana.

Baragovo semenišče, štirinadstropna polkrožna stavba, je bila zgrajena po načrtih arhjitekta Jožeta Plečnika, med leti 1938 do 1955
Baragovo semenišče, štirinadstropna polkrožna stavba, je bila zgrajena po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, med leti 1938 do 1955

 

Osrednji del Baragovega semenišča, bi moral povezovati dve okrogli polovici, druga ni bila nikoli postavljena.
Osrednji del Baragovega semenišča, bi moral povezovati dve okrogli polovici, druga ni bila nikoli postavljena.

Na prostoru kjer je nekoč stalo pokopališče ob cerkvi sv. Krištofa, se je ljubljanska škofija odločila postaviti semenišče. Naročilo je dobil arhitekt Jože Plečnik. Načrte je izdelal med leti 1936 do 1938. Semenišče je zastavil po zgledu na Angelski grad in Kolosej v Rimu. Načrtoval je okroglo, štirinadstropno palačo z vmesnim valjem, ki krog deli na dva dela. Z gradnjo so začeli leta 1938, vendar so se dela med drugo svetovno vojno ustavila. Drugi polkrog je tako ostal samo na papirju, vse do današnjih dni. Zgradba je med vojno in po njej dobila različne stanovalce, prav nikoli pa niso v njej bivali semeniščniki.

Originalna Plečnikova kljuka.Vhod na notranji hodnik kjer se nahajajo celice
Originalna Plečnikova kljuka.Vhod na notranji hodnik kjer se nahajajo celice

Celice namenjene semeniščnikom so bile majhne, asketsko opremljene, brez kopalnice in centralnega ogrevanja. Plečnik je imel v mislih skromnost. Semeniščniki naj bi si sami prinašali kurjavo iz kleti, za umivanje so imeli velik lavor in vrč. Plečnik je oboževal knajpanje in je metodo namenil tudi semeniščnikom.

Veličastno Plečnikovo stopnišče s stebri je prvotno vodilo v veliko kapelo, danes je to Festivalna dvorana. Skulpture, ki so ob strani niso Plečnikova zamisel in so dodane kasneje
Veličastno Plečnikovo stopnišče s stebri je prvotno vodilo v veliko kapelo, danes je to Festivalna dvorana. Skulpture, ki so ob strani niso Plečnikova zamisel in so dodane kasneje
Prostor, ki zavzema dve nadstropji je bil načrtovan kot kapela, po Plečniku
Prostor, ki zavzema dve nadstropji je bil načrtovan kot kapela, po Plečniku

Plečnik je v osrednji del Baragovega semenišča postavil dvorano, ki je zajemala dve nadstropji in je bila namenjena bogoslužju. Pod kapelo, je bila kino dvorana Soča, ki jo je Jože Plečnik s težkim srcem načrtoval, kajti film mu ni bil blizu. Bil je menja, da se ta zadeva ne bo dolgo obdržala. Tudi največji se kdaj zmotijo :)

V 50-ih letih prejšnjega stoletja je arhitekt Anton Bitenc kapelo preuredil v Festivalno dvorano, semenišče pa spremenil v študentski internat. Bitenc je predelal tudi vhod na vzhodni strani, ki vodi v Festivalno dvorano. In tu je odgovor na moje vprašanje v uvodu. Zakaj se arhitekt Bitenc in gradbenik nista posvetovala s Plečnikom, ki se s tako velikim posegom v njegove načrte ni strinjal, se ne ve natančno. Ve pa se, da se veliki arhitekt z Baragovim semeniščem ni nikoli več ukvarjal.

Kletna dvorana v Baragovem semenišču je bila skladišče za kurjavo. Tudi ta del je po Plečnikovo natančno izdelan. Danes so tudi tu manjše gledališke predstave.
Kletna dvorana v Baragovem semenišču je bila skladišče za kurjavo. Tudi ta del je po Plečnikovo natančno izdelan. Danes so tudi tu manjše gledališke predstave.
Vzhodni vhod v Baragovo semenišče, ki ga je predelal arhitekt Bitenc
Vzhodni vhod v Baragovo semenišče, ki ga je predelal arhitekt Bitenc
Vhod v Baragovo semenišče, ki je obrnjeno proti Navju, je originalno Plečnikovo delo, razen kandelabra :)
Vhod v Baragovo semenišče, ki je obrnjeno proti Navju, je originalno Plečnikovo delo, razen kandelabra :)

Povezano: Ljubljana in Plečnik

Proti Bežigradu

Ljubljana – Tivoli, 9. december 2012

Naravna znamenitost Ljubljane, park Tivoli, navdušuje svoje obiskovalce že od leta 1813, ko ga je oblikoval francoski inženir Jean Blanchard.

Ljubljanski Tivoli v decembru

Ni ga čez naš Tivoli. Prva ureditev parka je bila že v času Ilirskih provinc. Prav tako kot Botanični vrt Ljubljana. Tile Francozi niti niso bili tako slabi :)

Kaj vse se nahaja v tem lepem parku! Dvorana Tivoli, pod njo Lumpi park, katerega je uredilo trgovsko podjetje Mercator. Baročni dvorec, Cekinov grad, v katerem je danes Muzej novejše zgodovine pa Tivolski grad s čudovitim pogledom na Jakopičevo sprehajališče, ki ga je uredil arhitekt Jože Plečnik in je galerija na prostem. Trenutno si lahko ogledamo fotografije National Geografic.

Naš Tivoli ima tudi Pasjo raven, kjer so prireditve ob prazniku živali, v zimskem času pa se spremeni v sankališče.

Park ima tudi majhen ribnik in čolnarno, v kateri so uredili kavarno. V bližini je rastlinjak, ki deluje pod okriljem Botaničnega vrta. Ob lepem sončnem dnevu, kot je bil današnji tu kar mrgoli otrok, odraslih in hišnih ljubljenčkov vseh mogočih pasem in velikosti.

Pravi raj in sprostitev za dušo in telo, je tale naš Tivoli, v prav vseh letnih časih.

Jakopičevo sprehajališče je uredil arhitekt Jože Plečnik
Drevored pred Cekinovim gradom, Muzej novejše zgodovine
Jakopičevo sprehajališče zaključuje Tivolski grad. V njem je danes Mednarodni grafični center pa tudi kavarna z razgledom :)
Pasja raven, v zimskem času sankališče s pogledom na Ljubljano
Pogled iz Tivolija na Mladiko. Prvotno je bila Mladika ženski licej, nato vojaška bolnišnic, danes v njej domuje Ministrstvo za zunanje zadeve.
Tivolski rastlinjak z zanimivo kovinsko ograjo na strehi. V delovnem času je vstop prost
Tivolski ribnik pod ledom
Kužki so v Tivoliju redni obiskovalci.

Dogodki v Ljubljani: Veseli december

Veseli december 2012 v Ljubljani

Pričel se je najbolj veseli mesec v letu, veseli december. V Ljubljani se je začel s prireditvijo Ljudje prižgimo luč, sicer z grenkim priokusom, kljub temu pa se vse blešči in lesketa.

Novoletna jelka na Prešernovem trgu

Veseli december je zopet tu.  V Ljubljani se je pričel s prireditvijo Ljudje prižgimo luč, ko naenkrat prižgejo vse lučke v starem mestnem jedru.

Vse se blešči in lesketa, nabrežja Ljubljanice, mostovi, od Čevljarskega do Mesarskega mostu. Prav tako je tudi na Prešernovem in Kongresnem trgu pa tudi Mestni trg pred Rotovžem prav nič ne zaostaja.

Kuhančka zagotovo ne bo zlepa zmanjkalo, Ponujajo ga na Cankarjevem nabrežju, Prešernovem in Kongresnem trgu. Edina novost je manjše drsališče na Kongresnem trgu, kjer si bomo lahko drsalke tudi sposodili.

Večina stojnic kjer lahko kupimo božična in novoletna darila, stojijo na Bregu. Brez strahu, tudi tu vas čaka kuhanček :)

Prešernov trg, za novoletno jelko stoji Hauptmanova hiša
Novoletno Tromostovje
Veseli december na Stritarjevi ulici. Kresija in Filipov dvorec
Nekdanja cvetličarna Zvonček v obliki templja, ki ga je zasnoval arhitekt Jože Plečnik.
Frančiškanska cerkev Marijinega oznanenja
Kongresni trg in več kot tristo let stara lepotica, Slovenska filharmonija
Veseli december, drsališče na Kongresnem trgu
Park Zvezda je že od svojega nastanka v začetku 19. stoletja, oblikovan kot zvezda

Sorodno: Veseli december 2011 – Ali je kakšna novost?

Celovec ni samo Ikea. Kakšen je veseli december pri njih? Izlet v Celovec

Plečnikova hiša v Trnovem

Ljubljana, znamenitosti in zanimivosti: Hiša slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika v Trnovem.

Hiša arhitekta Jožeta Plečnika, glavni vhod, ki ga je dal mojster zastekliti

Čez trnovski most, mimo trnovske cerkve in že si pred hišo znamenitega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Hiša je danes urejena kot muzej in deluje pod okriljem Mestnega muzeja Ljubljana. Pred tem je s hišo upravljal Arhitekturni muzej, ki domuje na gradu Fužine.

Plečnikova hiša na Karunovi 4 in 6 je sestavljena iz več hiš. Prvo je kupil njegov brat, kasneje je Plečnik dozidal zanimiv okrogli del, kjer je bila v pritličju njegova spalnica in kopalnica v okroglem nadstropju pa delovna soba. Dokupil je še del tik ob cesti, ki ga je oddajal.

Po arhitektovi smrti je hišo podedoval nečak Karel Matkovič, kateremu se lahko zahvalimo, da je Plečnikova dediščina ohranjena in se ni porazgubila. V hiši je ohranjeno originalno pohištvo, arhitektovi osebni predmeti in veliko modelov njegovih projektov. Ohranjene so tudi risbe, ki jih je ustvaril ob svojem bivanju na Dunaju in v Pragi pa tudi nekatere diplome prvih diplomiranih arhitektov v Ljubljani, med njimi tudi diploma Eda Mihevca.

Muzej si lahko ogledamo samo z vodnikom, ki nas popelje skozi vežo, kjer je sprejemal morebitne naročnike, v kuhinjo, spalnico in po krožnem stopnišču v delovno sobo. V pritličju je zimski vrt, kjer je bilo veliko različnih rastlin. Ob hiši je tudi velik vrt, tu je kar nekaj elementov, ki so bili na Čevljarskem mostu, na Tromostovju …

Žal, notranjosti hiše ni dovoljeno fotografirati.
℀ⴀⴀ 䠀琀琀瀀漀漀氀 䈀氀漀挀欀 ⴀⴀ㸀ഀ਀㰀猀挀爀椀瀀琀 琀礀瀀攀㴀∀琀攀砀琀⼀樀愀瘀愀猀挀爀椀瀀琀∀㸀ഀ਀㰀℀ⴀⴀഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开瀀甀戀氀椀猀栀攀爀开椀搀 㴀 ✀戀搀㠀搀㐀㌀㌀㈀昀㘀挀㐀㠀挀㈀㠀㘀㠀昀挀昀昀㌀㄀㘀㄀㜀挀㐀攀攀㈀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开戀氀漀挀欀开琀礀瀀攀 㴀 ✀㄀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开昀漀爀洀愀琀 㴀 ✀㐀㘀㠀砀㘀 ✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开琀攀砀琀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开猀栀漀瀀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开戀椀最猀栀漀瀀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开爀椀挀栀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开瘀椀搀攀漀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开栀琀琀瀀开瀀攀爀昀 㴀 ✀氀漀挀愀氀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开瀀攀爀昀开琀攀砀琀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开瀀攀爀昀开猀栀漀瀀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开瀀攀爀昀开戀椀最猀栀漀瀀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开瀀攀爀昀开爀椀挀栀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开瀀攀爀昀开瘀椀搀攀漀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开漀瀀攀渀开渀攀眀开眀椀渀搀漀眀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开挀漀氀漀爀开戀漀爀搀攀爀 㴀 ✀⌀昀昀昀昀昀昀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开挀漀氀漀爀开戀最 㴀 ✀⌀昀昀昀昀昀昀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开挀漀氀漀爀开琀椀琀氀攀 㴀 ✀⌀    昀昀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开挀漀氀漀爀开氀椀渀欀 㴀 ✀⌀㌀㐀愀㜀 㔀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开挀漀氀漀爀开琀攀砀琀 㴀 ✀⌀      ✀㬀ഀ਀⼀⼀ ⴀⴀ㸀ഀ਀㰀⼀猀挀爀椀瀀琀㸀ഀ਀ഀ

Hiša arhitekta Jožeta Plečnika na Karunovi 4

Ko so odstranili ograjo med trnovsko cerkvijo in Plečnikovo hišo, je arhitekt tu postavil steber s križem. Steber je bil prej na Čevljarskem mostu.
Na vrtu Plečnikove hiše so uredili lapidarij. Predmeti so z različnih ljubljanskih mostov in mojster ni prav ničesar zavrgel.
Klop na Plečnikovem vrtu, ki jo lahko vidimo na različnih koncih Ljubljane, je Plečnikov desigen.
Zastekljen vhod v Plečnikovo hišo, kjer je sprejemal morebitne naročnike.
Zimski vrt ob Plečnikovi hiši
Zimski vrt z zunanje strani
Čebelnjak na Plečnikovem vrtu
Z bršljanom objet Plečnikov okrogli atelje v drugem nadstropju
Plečnikova hiša v Trnovem

Podobno: Ljubljana in Plečnik

Ljubljana 6. avgust 2011

Ljubljana je v teh dneh v znamenju košarke. Od ulične do reprezentančne.

Velika košarkarska žoga pred frančiškansko cerkvijo

Ta avgustovski konec tedna v Ljubljani je obarvan s košarko in to z modro barvo. V središču mesta, na Prešernovem trgu, Tromostovju in na Stritarjevi ulici, poteka prvi uradni turnir trojk v ulični košarki, kjer med seboj tekmujejo ekipe treh članov. Organizator je FIBA Evropa.

Na Plečnikovem Tromostovju je dogajanje rezervirano za najmlajše, ki s pomočjo maskot spoznavajo prva pravila košarke. Zanimivo in živahno dogajanje v središču Ljubljane.

V dvorani Stožice pa poteka Pokal Adecco EX-YU 2011. V tem pokalnem tekmovanju v košarki sodeluje šest reprezentanc iz bivše skupne države, Jugoslavije.

Turnir je tudi odlična priprava za evropsko prvenstvo v košarki, ki bo v Litvi, od 31. avgusta do 18. septembra 2011.

Tekmovanje v ulični košarki na Stritarjevi ulici.
Prvi uradni FIBA Europa turnir 2011. v ulični košarki.
Prešernov trgo je FIBA obarvala v modro.
Ljubljanica, pogled na Tromostovje
Po Ljubljanici vozi kar nekaj turističnih ladij
Kavarna Tromostovje, kjer se ti pri kavi pridružita še vrabčka
Filipov dvorec, postavljen leta 1898. za bogatega trgovca Schreyerja
Športna dvorana Stožice gosti Pokal Adecco EX-YU 2011.

Sorodno: Ljubljana, 26. julij 2011

Ljubljana, 26.julij 2011

Po zimskem vikendu sredi poletja, se je končno pokazalo sonce in pripomoglo  h zvišanju temperature.

Kongresni trg v Ljubljani

Vreme nam je pošteno zagodlo. Sredi poletja je bila čez vikend temperatura v Ljubljani 16 stopinj pa še dež za povrhu. Danes se je končno prikazalo sonce in prineslo nekaj toplote na Zemljo. Ker je čas dopustov, fotoaparat v torbo in gremo po opravkih in novih ljubljanskih motivih.

Tehnološki park na Vrhovcih je sklop poslovnih stavb, med katerimi se skriva čudovit ribnik. Poln je z zlatimi ribicami, na njem cvetijo rdeči lokvanji pa tudi kakšna žabica se najde. Urejena je lesena brv, na njej pa so klopi za uživanje v naravi.

Preurejeni Kongresni trg v Ljubljani je res vreden ogleda. V naročju Ljubljanskega gradu, je prava oaza miru. Paviljon so prestavili proti Slovenski filharmoniji in na njem so zdaj končno možni tudi glasbeni koncerti.

Še obvezen pogled na Ljubljanico in njena polna nabrežja, potem pa čez Plečnikovo Tromostovje in domov.

Ribnik v Tehnološkem parku na Vrhovcih
Žabica v ribniku
Rdeči lokvanji
Uršulinska cerkev
Kongresni trg, Plečnikov spomenik in vhod v podzemno garažo
Paviljon na Kongresnem trgu
Vegova ulica
Slovenska filharmonija
Ljubljanica

Sorodno: Ljubljana, 7. maj 2011 

Ljubljana in Edo Mihevc

V letu 2011. mineva sto let od rojstva slovenskega arhitekta Eda Mihevca.

Metalka (1963, Edo Mihevc) stoji na prostoru nekdanje trgovine z železnino.

Ali je kdo v Ljubljani, ki ne pozna Kozolca, ali pa Metalke? Ustvaril ju je slovenski arhitekt Edo Mihevc, ki je bil rojen v Trstu, leta 1911. Tam so leta 1964. po njegovih načrtih postavili Slovenski kulturni dom.

Ob sto letnici arhitektovega rojstva, smo se v organizaciji Arhitekturnega muzeja Ljubljana (Grad Fužine), povzpeli na okoli 70 m visoko stavbo Metalke. Arhitekt Bogo Zupančič nas je seznanil z stvaritvami Eda Mihevca, ki je leta 1937. diplomiral pri Jožetu Plečniku. Z vrha Metalke, v kateri so danes pisarne odvetnikov in podjetnikov, smo si ogledali Ljubljano iz ptičje perspektive.

EdoMihevc je v Ljubljani ustvaril še: stavbo Impex (1953) na Beethovnovi cesti, stavba ob Miklošičevem parku, kjer je danes Zveza sindikatov, hotel Holiday Inn (1979). Ukvarjal se je tudi z notranjo opremo in ureditvijo trgovskih prostorov.

Fasada Metalke je iz aluminija
Poslovna stavba Impex (1955), arhitekt Edo Mihevc. Trenutno je v stavbi Ministrstvo za finance.
Ob Miklošičevem parku stoji podolgovata stavba v kateri so danes sindikati in je delo arhitekta Mihevca.
Pogled z Metalke na stavbo Impex, črnina v ozadju je prenovljena ljubljanska Opera.
Pogled na palačo ljubljanskega sodišča
Nebotičnik, najbližji sosed Metalke.
Ljubljanski grad, stolnica ...
Pogled z Metalke na Trnovo
Gosposvetska cesta, hotel Lev, Šmarna gora, Grmada ...
Mala terasa, spodaj Ljubljana, pomanjšana ... najlepša

Podobno :  Ljubljana in Koch

Hradeckega most

Stari, novi Hradeckega most, po novem povezuje Krakovski nasip in Grudnovo nabrežje.

Plečnikovi stožci

Ali je kaj trden most? Danes sem šla preizkusit novi ljubljanski most, Hradeckega most. Sicer ni novi, samo večkrat se seli, malo spremeni ime in zopet živi naprej.

Litoželezni most je dal zgraditi ljubljanski župan Johann Hradecky, leta 1867. Leta 1931. ga je Jože Plečnik še malo “polepšal” s svojimi lučmi in piramidami ali stožci, ki jih je tako rad postavljal vsepovsod po Ljubljani.

Današnji arhitekti mu niso dodali ničesar. Skozi čudovito litoželezno ograjo so nastale lepe fotografije Ljubljane in Ljubljanice.

Hradeckega most
Proti Šentjakobskem mostu
Pogled na Trnovski pristan in Trnovo
Hradeckega most je namenjen pešcem in kolesarjem
Pogled na Grudnovo nabrežje
Pogled na Krakovski nasip, ki je tudi ljubljanska galerija na prostem

Povezano: Krakovski nasip

Ljubljana, 1. maj 2011

1. maj 2011. v Ljubljani, lep sončen dan, ki je na ulice in trge privabil množico ljudi.

Vodnjak na stičišču Novega trga in Brega.

Moja najljubša sprehajalna pot ob Ljubljanici pelje od Prešerca do Botaničnega vrta. Ob lepem sončnem vremenu je veliko ljudi posedalo na gostinskih vrtovih ali pa na številnih klopeh na Bregu, Trnovskem pristanu ali na lepo urejeni Špici.

Da je ta lep nedeljski dan tudi praznik, je bilo vidno na grajskem stolpu, kjer je v vetru plapolala slovenska zastava.

Na Krakovskem nasipu,  je na našem novem razstavišču na prostem na ogled razstava Dediščina na dlani. Zanimive fotografije slovenskih krajev, posnetih iz zraka, vse od Murske Sobote pa do primorske Izole.

Botanični vrt je že bolj pisano obarvan, pa tudi skalnjak ob Tropskem rastlinjaku je poln pisanih rožic.

Ljubljana, 1. maj 2011.
Ribji trg in Trubarjeva hiša literature.
Na Bregu je vsako nedeljo bolšji sejem starin.
Kavna mizica na ljubljanskem bolšjem sejmu.
Zoisova ulica, akademija za arhitekturo z Plečnikovim vhodnim portalom in Plečnikova piramida posvečena Žigi Zoisu.
Krakovski nasip in nova fotografska razstava na prostem.

Hradeckega most ali stari Plečnikov Mrtvaški most.
Ljubljanica in Trnovski pristan
Sprehajalna pot ob Ljubljanici od prulskega mosta do Špice.
Ploščad za prireditve na Ljubljanici
Park na Špici
Špica
Botanični vrt Ljubljana, 1. maj 2011

Kako je bilo v botaničnem vrtu, pa jutri.

Podobno: Ljubljana

Nadaljevanje: Maj v botaničnem vrtu

Trnovski most

Ljubljana in Plečnik: Trnovski most, most ali trg, kar oboje bi rekla.

Plečnikov most v Trnovem in regulacija reke Gradaščice.

Plečnikov most povezuje dve nekdanji ljubljanski predmestji, ki sta danes že skoraj center Ljubljane, Trnovo in Krakovo. Trnovski most so po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika zgradili v letih 1931 in 1932.

Je eden redkih mostov v Evropi na katerem rastejo drevesa. Prvotno so tu zasadili ciprese, danes pa na njem kraljujejo nežne, bele breze, simbol Bele krajine.

Most pred trnovsko cerkvijo deluje kot čudovit trg, z brezovim drevoredom. Krasi ga kip sv. Janeza Krstnika, zaščitnika trnovske cerkve, izdelal pa ga je kipar Nikolaj Pirnat. Nasproti stoji svetilnik, ozka in elegantna piramida z črnimi lučmi. Na vogalih stojijo prepoznavne Plečnikove piramide.

Plečnik je uredil tudi obrežje reke Gradaščice, ob kateri je danes prijetno sprehajališče, prav tako kot Trnovski pristan, kjer je veliki mojster tudi pustil svoj pečat.

Trnovski most in trnovska cerkev
Trnovski most so po Plečnikovih načrtih zgradili leta 1932.
Kip sv. Janeza Krstnika, ki krasi Trnovski most, je delo kiparja Nikolaja Pirnata.
Svetilnik v obliki vitke piramide, ob njem breze in vse to na Trnovskem mostu.
Detajl Plečnikove piramide na Trnovskem mostu.
Na vseh štirih vogalih krasijo Trnovski most prepoznavne Plečnikove piramide.
Slovenski pisatelj in duhovnik Fran Saleški Fingar in arhitekt Jože Plečnik, sta bila prijatelja in soseda. Spominska plošča na pročelju Trnovske cerkve.
Pogled na hišo arhitekta Jožeta Plečnika z dvorišča Trnovske cerkve.

Povezano: Ljubljana in Plečnik 2.