Zanimiva Slovenija: hotel Pod Roglo je zgrajen v pohorskem slogu in precej etnološko obarvan.
Hotel Pod Roglo stoji v Boharini, to je naselje v občini Zreče. Hotel so zgradili leta 2002. v tipičnem pohorskem slogu. Stene krasijo verzi slovenskega pesnika Franceta Prešerna in mnogi etnološki predmeti, ki so jih v preteklosti uporabljali ljudje v teh krajih Štajerske dežele.
Ob hotelu je idiličen potok z mnogimi mostički. V njem se radi ustavijo smučarji, na dobrem poznem kosilu, ko se vračajo z Rogle. Mi smo bili tu na predavanju, preden smo se odpravili na Zlati grič.
Zanimivost hotela Pod Roglo je tudi lastna pivovarna v kletnih prostorih, kjer varijo domače Kovaško pivo. Seveda pa ne manjka vino, saj je Zlati grič kar blizu.
Okolica je prava za preživljanje prostega časa: kolesarjenje, sprehodi v naravi, tenis, golf, kopanje v termalnem bazenu in v zimskem času smučanje na Rogli.
V Ljubljani, na Gospodarskem razstavišču, poteka sejem Turizem in prosti čas. Idej, za preživljanje prostega časa in izlete, ni manjkalo.
Od 27. do 30. januarja 2011. poteka na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani sejem Turizem in prosti čas. Veliko zanimivosti nam ponuja in veliko idej za izlete v lepa mesta Slovenije, na podeželje, na morje ali v gore.
V delu kjer se predstavlja Slovenija, so na pokušino tudi kulinarični izdelki določenega kraja, različne potice, piškoti, kruh, siri in mesnine. Bogata ponudba.
Od tujih držav se predstavljajo: Srbija, Hrvaška, Črna Gora, Španija, Turčija in še nekatere.
Približuje se pustovanje, zato so sejem letos obiskali škoromati iz Podgrada, ki s svojo pisano opravo, prav tako kot kurenti na Ptuju, odganjajo zimo in oznanjajo pomlad.
Na sejmu se predstavlja tudi Veseli Janez. In kdo pa je zdaj to? To je turistični, dvonadstropni avtobus, ki bo popeljal turiste na ogled Ljubljane. Danes sem imela to srečo, da sem se udeležila promocijske vožnje in celo v spremstvu škoromatov, ki so med ljubljančani zbudili veliko pozornosti.
Kažun, nekoč zaklonišče pastirjev v hrvaški Istri, so danes uspešno spremenili v turistično atrakcijo.
Kažun je hiška narejena iz kamna brez kakršne koli vezave. Uporabljali so jo pastirji v Istri, kot zaklonišče pred nevihto ali pa so v njej bivali, ko so varovali drobnico.
V mestecu Lupoglav, v istoimenski občini, ki se nahaja na območju naravnega parka Učka pa so kažun uspešno spremenili v zanimivo turistično atrakcijo.
Kažun so preuredili v počitniški apartma. V njem lahko bivajo štiri osebe, vsak kažun pa ima tudi kopalnico in televizijo.
Kažun je udoben, za prijetno preživljanje prostega časa in počitnic pa je tu kar precej možnosti za gibanje. Imajo bazen, teniško igrišče, igrišče za balinanje, pa tudi konje za jahanje. O sprehodih po čudoviti naravi ne bom posebaj govorila. Kot velika zanimivost pa je predstavitev iskanja tartufov s posebaj za to izurjenimi psi.
Ves ta počitniško, športno, rekreativni center je pod okriljem restavracije, kjer nudijo različne jedi z tartufi in druge specialitete hrvaške Istre. Naš izlet v deželo tartufov je bil pester in zanimiv.
Še ena odlična kriminalka izpod peresa Agathe Christie.
Hercul Poirot, svetovno znani detektiv je že malo v letih in njegove sive celice, po njegovem mnenju, ne delujejo več tako kot v najboljših časih. Poirot in Hastings sta na počitnicah v obmorskem mestecu St. Loo. Nekega dne pred njunimi očmi nekdo poskuša ubiti mlado Nick Buckley. Storilec izgine, najdejo samo naboj v krajcu dekletovega klobuka.
Slavni Poirot stopi v akcijo, želi zaščiti dekle in ugotoviti, kdo ji streže po življenju. Še posebaj pa, ko nekega večera, v hiši na koncu, na Nickini zabavi umorijo njeno sestrično Maggie, ki je bila zavita v njen šal. Je morilec nehote zamenjal žrtev? Poirot je v to prepričan in spravi Nick v bolnišnico, na varno, saj h njej ne sme nihče.
Kaj bi lahko bil motiv za umor? Dediščina je brez prave vrednosti, je mogoče to sovraštvo ali ljubezen, ki se je spremenila v sovraštvo, mogoče ljubosumje, zavist ali pa strah, mogoče Nick pozna kakšno skrivnost?
Sive celice Hercula Poirota delujejo s polno paro. Čim prej je potrebno odkriti morilca, kajti dogajajo se nenavadne reči in osumljencev kar mrgoli: prijateljica Frederica Rice, bogati prijatelj Lazarus, soseda, ki sta se priselila iz Avstralije. In kaj ima pri tem Michael Seton, letalec ki na svoji poti okoli sveta tragično konča?
Sive celice delujejo za stotinko sekunde počasneje, toda ni dvoma, da bo slavni detektiv Poirot rešil tudi ta primer.
Komisar Adamsberg se s svojimi sodelavci pripravlja na pot iz Pariza, čez Atlantik do Montreala v Kanadi. Tamkajšnji kolegi naj bi jih poučili o svojih preiskovalnih metodah.
Tik pred odhodom, pa Adamsberg v časopisu opazi prispevek, ki mu vzame dih. Zgodil se je umor, umorili so dekle na način, ki komisarja preganja že leta. Trije globoki vbodi v ravni vrsti. Je zopet moril Trizob? Morilec, ki že leta mori, a ga nikakor ne morejo izslediti. Morilec, zaradi katerega tudi njegov brat ne najde miru. Do sedaj je bil prepričan, da je Trizob mrtev, saj je bil priča pogrebu. Ali mori posnemovalec, ali pa se je pravi morilec vrnil? Le kako je to mogoče?
S pomočjo zvestega pomočnika in stare “hekerice” pride simpatični in nenavadni komisar Adamsberg stvari do dna.
Zanimivo branje za prosti čas. Zabavna kulinarična oziroma bolj pekovska zgodba, lahko bi rekla celo kriminalka.
Kraj dogajanja je Melbourn v Avstraliji. Corrina Chapman je pekovka, ima svojo lastno malo pekarno Earthly Delights, kjer s svojim pekovskim pomočnikom pečeta slasten kruh in božanske mafine.
Poleg zgodbe pa mi je zelo všeč hiša kjer živi Corrina s svojimi mački. Stara, urejena hiša, ki ima skupne prostore, v katerih se stanovalci srečujejo, družijo in kamor pripeljejo tudi svoje hišne ljubljenčke, pse in mačke. Imajo tudi skupno kuhinjo v kateri vsak četrtek skupaj večerjajo. Si predstavljate, še s sosedi se komaj poznamo, kaj šele, da bi se družili.
Ideja je dobra.
Pa če se vrnem h zgodbi. Corrinini pekovski izdelki gredo za med, dobro ji gre, dokler se v bližini njene pekarne ne odpre nova pekarna, ki svoje izdelke ponuja po nižjih cenah. Ko Corrina ugotovi, da tudi po nižji kvaliteti, si oddahne. Toda ne za dolgo.
V njenem mirnem okolju se pojavljajo omamljeni ljudje, eden celo umre, policija ugotovi, da se je vse začelo z dušnimi kolački. Zaprejo obe pekarni in Corrina kljub svoji nesreči želi razjasniti skrivnost dušnih kolačkov.
Nenavadna zgodba dveh tujcev se dogaja v Dublinu in v Londonu.
Joyce Conway živi v Dublinu, je poročena. Z možem po dolgem čakanju pričakujeta dojenčka, toda Joyce v svoji hiši nesrečno pade po stopnicah in dolgoletne sanje o otroku se v trenutku razblinijo. V bolnišnici ji rešijo življenje.
Justin Hitchcock, strokovnjak za evropsko slikarstvo s poudarkom na italijanski renesansi in francoskem impresionizmu, je doma v Čikagu. Je ločen in ker žena živi z njuno hčerko Beo v Londonu, se odpravi za njima. Kot naročeno pa dobi povabilo za predavanja o umetnosti na univerzi v Dublinu.
Na univerzi se sreča z zdravnico Sarah, ki ga prepriča, da daruje kri. Čeprav se igle boji, se pusti prepričati. V bolnišnici daruje kri.
In prav v bolnišnici se začne nenavadna zgodba o Joyce in Justinu. Poveže ju transfuzija krvi, s katero Joyce rešijo življenje, saj je z njo pridobila nenavadne sposobnosti in videnje v Justinovo življenje od otroštva naprej.
Zapleti in razpleti, ko se par išče po Dublinu in Londonu in končno tudi najde, so zanimivo branje za prosti čas. (334 strani)
Cecilia Ahern je irska pisateljica. Njene knjige so prevedene v številne tuje jezike, po njih so posneti tudi filmi. Po izobrazbi je novinarka.
Sejem Turizem in prosti čas ter Salon plovil, v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču, od 21. do 24. januarja 2010.
Na sejmu Turizem in prosti čas, ki se v teh zimskih dneh odvija v beli Ljubljani, je bilo danes zelo pestro in živahno.
Predstavili so se ralični kraji naše lepe Slovenije. Predstavili so ponudbo svojega kraja: kulturne in naravne znamenitosti, kulinariko in pesmi ter plese svojega kraja.
Po mojem mnenju so največ zanimanja požele stojnice, ki so ponujale tudi pokušino kulinaričnih dobrot, od sladkih kolačev in potic, ki so tudi mene prevzele, pa do različnih mesnih izdelkov, kruha in vina, ki se prideluje v različnih slovenskih pokrajinah.
Na sejmu Turizem in prosti čas se predstavljajo, če omenim samo majhen delček: Bela krajina, slovenska naravna zdravilišča, zeleni Kras, čebelarji, stara slovenska mesta kot so Ptuj, Kamnik in Škofja Loka … in še in še.
Od tujih ponudnikov so tu Turčija, Španija, Grčija, Srbija, Hrvaška in Makedonija.
Naše tradicionalne počitniške in izletniške destinacije.
Nekaj nove ponudbe sem opazila na razstavnem prostoru Srbije, kjer so nam pokazali, da v Srbiji ni samo Beograd temveč imajo tudi na jugu države lepa in zanimiva mesta.
Tokrat so nam predstavili carsko mesto Niš, kjer se je leta 280 n.št. rodil Konstantin Veliki.
Nekatere od številnih znamenitosti Niša: Niška trdnjava, rimsko kopališče, rimski lapidarij, Bali Begova džamija in še marsikaj kar je vredno ogleda in obiska. Seveda pa so tu tudi znamenite kafane s svojo kulinarično ponudbo, ki jo nikakor nesmemo zamuditi.
Razstava psov CACIB Ljubljana in sejem Turizem in prosti čas, sta dve prireditvi na Gospodarskem razstavišču, ki ju vsako leto obiščem in me nikoli ne razočarata. Odšla sem domov s polnimi vrečkami katalogov in prospektov in verjamem, da mi v letošnjem letu ne bo prav nič dolgčas.
Špica je del ob Ljubljanici, med Trnovskim pristanom in novim mostom, ki nas pripelje v Botanični vrt. Tukaj je bilo nekoč ljubljansko kopališče in naša ljubljanska mestna hiša obljublja, da bo Špica zopet postala to kar je že bila. Čudovit prostor za preživljanje prostega časa.
Ob teh lepih in toplih poletnih dnevih je na Špici zelo živahno. Razen tega, da se nihče ne kopa, pa ljudje posedajo na bregu, ob plavajočih kavarnicah, se družijo, kartajo ali pa berejo, pijejo kavo ali pivo ter se mastijo s “čevapi” in podobno hrano.
Nekateri se ob urejenih bregovih Ljubljanice samo sprehajajo. Ljudje, kužki, mali in veliki, vseh je dovolj. V reki mirno in spokojno plavajo cele jate račk. Res je lepo v tej naši Ljubljani.