Izlet v Strunjan. Krajinski park in naravni rezervat Strunjan. Strunjanske soline in laguna Stjuža, edina laguna na slovenski obali. Pa še morje, sonce, narava, ptice …
Naravni rezervat Strunjan se začne na Belvederju in sega do Strunjana. Sestavljajo ga do 80 metrov visoki flišni klifi in 200 metrski pas obalnega morja.
Naravni rezervat Strunjan, klifi in brnistra, grm z rumenimi cvetovi, ki odlično uspeva na flišnih tlehStrunjanski križDegustacija češenj
Pomemben kulturno zgodovinski spomenik v Strunjanu je cerkev Marijinega prikazanja, ki je v letu 2012 praznovala svoj 500-ti rojstni dan. Cerkev je romarsko središče Istre. Ob njej stoji frančiškanski samostan, ki so ga začeli graditi pred prvo svetovno vojno in ima obliko črke U. Pred vhodom stojita dva kamnita leva.
Romarska cerkev Marijinega prikazanja v StrunjanuFrančiškanski samostan v StrunjanuEden od dveh kamnitih levov, ki krasita vhod v frančiškanski samostanDel rožnega vrta med cerkvijo in samostanom
Krajinski park Strunjan obsega poleg naravnega rezervata, še soline, laguno Stjuža in čudovit pinijev drevored pa še veliko živali in rastlin, ki domujejo na tem lepem koncu slovenske Istre.
Laguna Stjuža, edina laguna na slovenski obali. Leseni čoln z ravnim dnom se imenuje batanaČaplja v laguni StjužaStrunjanske soline so bile zgrajene v naplavni ravnici potoka RojaPogled iz Strunjana na Piran in gojišče školjkPinijev drevored v Strunjanu je zaščiten kot naravni spomenik, sestavlja ga 116 dreves, ki so jih zasadili na začetku 20. stoletjaBrnistra se na flišnih strunjanskih tleh odlično počuti :)
9.4.2013 Znamenitosti Ljubljane: Kongresni trg, park Zvezda nekoč in danes ter foto zgodba o čudovitih palačah, ki ju obdajajo.
Na delu današnjega parka Zvezda, je stal kapucinski samostan z vrtom in cerkvico sv. Janeza Evangelista. Pročelje cerkve je bilo obrnjeno proti današnji filharmoniji, pred njo pa je bil tudi manjši trg, Kapucinski trg. Začetek gradnje tega kompleksa sega v leto 1607. Iz tistega časa je tudi čudovit vodnjak, ki so ga ohranili in mu dodali kamnita toskanska stebrička in posodi iz podpeškega kamna.
Samostan je v miru deloval 200 let, nato pa je prišel Napoleon, Ilirske province in kapucini so bili izgnani v Kamnik in Škofjo Loko, samostan pa je postal hlev za konje in skladišče za vojsko.
Platane v parku Zvezda je dal zasaditi arhitekt Jože Plečnik, prvotno so bili zasajeni kostanjiKongresni trg je nastal leta 1823, kot spomin na kongres Svete alianse(januar do maj 1821), ko so Ljubljano obiskali znameniti gostje: cesar Franc I, car Aleksander I in neapeljski kralj Ferdinand
Kongresni trg, kot ga vidimo danes, si je zamislil arhitekt Jože Plečnik. Tlakovali so ga med obema vojnama, dal je prenesti tudi znamenje sv. Trojice, ki je nekoč stalo na Ajdovščini, pred kavarno Evropa. Trg je večkrat menjal ime. 1952 se je preimenoval v Trg Revolucije, 1974 je bil Trg Osvoboditve, od leta 1991 pa je zopet Trg Revolucije.
V 19. stoletju, ko so nastajale palače ob trgu, je bila gostilna v skoraj vsaki od njih. Vanje je zahajal tudi pesnik France Prešeren pa tudi pisatelj Josip Jurčič. V novejši zgodovini je trg postal parkirišče in verjetno so se tudi zaradi tega gostinski lokali preselili na drugo stran, ob park Zvezda.
Kazina, grajena od 1834 do 1837, v klasicističnem slogu. Na pročelju so trije medaljoni s simboli kazinskega društva: viteška glava, violina in knjiga.
Zgradba Kazine je nastala na prostoru kjer je bil nekoč hlev s senikom in pristava. Gradnja se je zavlekla, ker so leta 1836 odkrili bronasti kip Emonca, čigar replika stoji ob Slovenski cesti, original pa v Narodnem muzeju.
Ovijačeva hiša, Kongresni trg 3 je bila zgrajena leta 1839 na mestu kjer sta stala vrt in hlev. Dvonadstropno stavbo z vrtom je postavil ljubljanski odvetnik dr. Blaž Ovijač. Kasneje je njegova hči hišo zapustila cerkvi, dohodke pa je namenila za cerkev na Brezjah. Nekaj časa je bila tu trgovska šola. Hišo poleg je zgradil Henrik Cetinovič leta 1850.Gerberjeva hiša, Kongresni trg 5. Po njej se imenuje tudi Gerberjevo stopnišče, ki povezuje trg z reko Ljubljanico.
Gerberjeva hiša, s čudovitim neobaročnim okrasjem, je poznana tudi po Lectariji, ki je bila v pritličju in sta jo vodila zakonca Frey. Opremo so naredili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, okrogla kamnita miza z lestencem in omarami. Vse to lahko danes občudujemo v Etnografskem muzeju (Mesto muzejev na Metelkovi), kjer so opremo uporabili za trgovino s spominki.
Gestrinova hiša, Kongresni trg 6Apej Tambornino Gjudova hiša, Kongresni trg 7, zelena hiša, ena najstarejših, ki je zamenjala kar nekaj lastnikov
Slovenska matica, Kongresni trg 8.1834 je Ignacij Engler nadzidal pritlično stavbo, 1872 jo je kupila Zavarovalna banka, od 1879 pa je v lasti Slovenske maticeKollmanova hiša, Kongresni trg 9 je bila zgrajena konec 19. stoletja, ob njej je gledališka stolbaSlovenska filharmonija, v 17. stoletju je bila na tem mestu deželna jahalnica, nato pa Stanovsko gledališče, ki je pogorelo. 1898 je bila zgrajena filharmonija, po načrtih arhitekta Adolfa Wagnerja iz Gradca. Valovita fasada, ki gleda na Ljubljanico, je Plečnikovo delo.Schmidt Kastnerjeva hiša, Kongresni trg 11. Tu je stala mitnica, ki jo je leta 1763 kupil krojač Trappel, leta 1824 jo je kupil tovarnar in trgovec Schmidt.Deželni dvorec, danes Univerza v Ljubljani in skulptura Evropa
Na manjšem delu kjer stoji Deželni dvorec, je konec 15. stoletja stal Vicedomski dvorec. V njem je za časa kongresa Alijanse bival tudi avstrijski cesar Franc I. V potresu je bil zelo poškodovan, zato so ga podrli. Leta 1900 so postavili Deželni dvorec po načrtih arhitekta Josipa Hudetza. Hiše na južni strani Kongresnega trga, med Vegovo in Slovensko ulico, stojijo na zasutem jarku emonskega obzidja.
Lavrenčičeva hiša, Kongresni trg 13, je nastala iz dveh hiš. V pritličju je bila gostilna Pekel. Sobe so bile v jarku emonskega obzidja, kamor se je prišlo po stopnicah in je bilo videti kot pekel.Fischer Elbertova hiša, Kongresni trg 14, je bila dolga leta namenjena gostilniški dejavnosti: 1798nje bila tu gostilna Jakoba Severja, 1853 se je spremenila v kavarno, od 1860 d0 80 pa je Gustav Fischer odprl kavarno in pivovarno kamor je rad zahajal tudi Josip JurčičKogl, Souvan, Bleiweisova hiša, Kongresni trg 15
Zgodovina hiše na Kongresnem trg 15 je kar pestra. Zgrajena je bila za deželnega sodnika. Leta 1727 se je spremenila v magistrat, 1736 jo prevzame krčmar Korun, 1830 je bila tu gostilna pri Metki na Griču. Njen lastnik je bil tudi Janez Bleiweis, slovenski zdravnik, veterinar, politik … V tej hiši se je rojeval tudi prvi pesniški zbornik, Kranjska Čbelica.
Ohranjeni kapucinski vodnjak na Kongresnem trgu so nadgradili z dvema toskanskima stebričkoma in posodama iz podpeškega kamna
Na enodnevnem izletu po Hrvaškem Zagorju, smo obiskali tudi Klanjec. Zanimivo mestece, v katerem se je rodil tudi veliki kipar Antun Augustinčič.
Trga Antuna Mihanoviča, Klanjec, Hrvaška
Nedaleč stran od prve znamenitosti Hrvaškega Zagorja, Kumrovca in etno muzeja na prostem, se nahaja hrvaško mestece Klanjec, ki ga je vredno obiskati. Kot že ime samo pove, se je mestece razvilo na klancu. v dolini reke Sotle. V zgodovinskih virih, se Klanjec prvič omenja že leta 1463.
Na majhni vzpetini sredi mesteca stoji frančiškanski samostan in cerkev Blažene Device Marije, ki so ju zgradili leta 1630. Danes je okoli njiju sprehajališče z veliko zelenja pa tudi na klopi niso pozabili.
Ob samostanski vzpetini je bilo nekoč sejmišče, danes pa je tu lepo urejen trg Antuna Mihanoviča. Mihanovič je bil po izobrazbi pravnik in je delal kot sodnik, toda bolj je znan kot tvorec hrvaške himne “Lijepa naša”. Na trgu stoji spomenik Mihanoviču, pokopan pa je na pokopališču v Klanjcu.
Klanjec pa je znan še po enem velikem človeku, ki se je tu tudi rodil. To je kipar, Antun Augustinčič. Veliki kipar bivše skupne države Jugoslavije pa tudi v svetovnem merilu, saj pred palačo Združenih narodov stoji njegov kip, ki se imenuje Mir.
Augustinčič je svojemu rojstnemu kraju zapustil vse svoje kipe, mesto pa je leta 1976. zgradilo Galerijo Antuna Augustinčiča, v kateri so nekatera njegova dela tudi razstavljena.
Antun Mihanovič, pisec hrvaške himne Lijepa našaKlanjec, frančiškanski samostan, postavljen leta 1630Klanjec, skulpture na prostem, kiparja Antuna AugustinčičaKlanjec, cerkev Blažene Device MarijeOltar in notranjost cerkve Blažene Device Marije, Klanjec, HrvaškaMestna knjižnica KlanjecDetajl na portalu frančiškanskega samostanaFrančiškanski samostan in cerkevMesto Klanjec je obdano s hribi in vinogradi
Mesto pod Malim gradom, staro mestno jedro Kamnika.
Samostanska ulica v Kamniku, od Malega gradu do frančiškanskega samostana.
Sprehodili smo se po najlepši ulici Kamnika, Šutni in obiskali Mali grad, zdaj pa še sprehod po drugem delu starega mestnega jedra.
Po Samostanski ulici, mimo zanimivih hiš pridemo do frančiškanskega samostana iz konca 15. stoletja in cerkve sv. Jakoba, ki so jo postavili nekje v sredini 15. stoletja.
Od tu nas vodi pot do Trga talcev, na katerem stoji fontana, na robu pa so postavili spomenik generalu Rudolfu Maistru, ki se je v Kamniku rodil.
Na Glavnem trgu v Kamniku je veliko znamenitih stavb: sodišče, mestna hiša, lectarska hiša, v kateri še danes izdelujejo sveče po predlogah arhitekta Jožeta Plečnika. Skratka, Kamnik je lepo, staro mesto v Sloveniji, ki je vredno obiska, v njem je res kaj videti.
Kavarna Veronika v KamnikuCerkev sv. Jakoba in frančiškanski samostan v KamnikuVogalni detajl hiše na Samostanski ulici v KamnikuTrg talcev in Medvedova ulica v KamnikuSpomenik generala Rudolfa Maistra v Kamniku.Nasproti generala Maistra stoji lepa zgradba narejena v secesijskem slogu, na njej je letnica 1904.
Palača sodišča v KamnikuKamniška mestna hiša na Glavnem trgu.Grb Kamnika
Po ogledu čudovite soteske Čepa, smo se odpravili proti Celovcu in se ustavili v Minimundusu. Tu je postavljeno 148 miniaturnih modelov znamenitosti iz celega sveta. Slogan Minimundusa: V enem dnevu okoli sveta. In res, tu lahko občuduješ znamenite zgradbe iz Azije, Avstralije, Amerike, največ jih je iz Evrope in seveda iz Avstrije.
V miniaturnem svetu ob Vrbskem jezeru, se lahko sprehodimo po Dunaju, mimo dvorca Belvedere, pa Štefanove katedrale, obiščemo grad Ostrovica in grad Porcia, pa grajski hrib v Gradcu.
Slovenija ima v Minimundusu dva predstavnika. Poleg Narodne in univerzitetne knjižnice – NUK, je tu novejša pridobitev parka, Blejski grad.
Znamenitosti Avstrije, Slovenije, Srbije in Češke republike, v Minimundusu.
Blejski grad v Minimundusu.
S področja naše prejšnje države, ima tu svojega predstavnika samo še Srbija. To je samostan Studenica iz 12. stoletja.
