kriminalka | Svetlana

Obsedenosti v času krize, Avgust Demšar

Detektivski roman. Šesti primer inšpektorja Martina Vrenka in njegove ekipe, da o psu niti ne govorimo.

kriminalka — Obsedenosti v času krize, Avgust Demšar, založba Sanje 2012, 432 strani

Martin Vrenko, visji kriminalistični inšpektor iz Maribora, si še ni popolnoma opomogel od svojega dopusta v Opatiji, kjer je mimogrede rečeno, pomagal rešiti umor, se je ta zgodil tudi v Mariboru. Ob vznožju hriba Urban, je pohodnik našel moško truplo. Kasneje so kriminalisti ugotovili, da gre za umor. Če bi šlo za rop, bi ropar prav gotovo odnesel skoraj 7000 € vredno uro, ki je bila še vedno na pokojnikovi roki.

Pri preiskovanju območja, je ekipi pomagal tudi nemški ovčar, ki pa se ni prav dobro odrezal. Pač tako je, ni vsak nemec že takoj kot komisar Rex.

Preiskovalci so kljub temu našli nekaj sledi, toda premalo, da bi lahko zoožili krog osumljencev. Teh je kar nekaj: od žene in hčerke pa do dveh sester. Razlog za umor bi imeli tudi zaposleni v njegovem podjetju, saj ga je finančno popolnoma izčrpal in so nekateri ostali brez službe.

Inekcija inzulina, ki so jo našli na prizorišču umora, kaže da bi lahko bil storilec tudi oče umorjenega. Toda to se zdi skoraj vsem nemogoče. Starejši Hafner je sicer res sladkorni bolnik, ki uporablja inzulin, toda je tudi invalid na vozičku in prebiva v domu za starejše. Težko bi sam opravil takšno dejanje. Mogoče pa ni bil sam. Ja, vse je možno.

Skozi vse zaplete in razplete pa pridemo na koncu do dokumenta, ki ga najde inšpektor Vrenko in zaradi katerega je primer zaključen.

Družina kriminalista Breznika ima doma petinpoletnega kraševca in zanimiv je pisateljev opis te čudovite slovenske pasme: “Kraševec Runo je značilen predstavnik svoje vrste.Je ogromen, a prijazen in nemoteč pes. Laja skorajda nikoli, vseeno pa nalogo čuvaja opravlja nadvse uspešno. Recimo, kadar se njegovemu območju približa kdo z vonjem, v katerem Runo zazna zle namene, pride iz svoje ute, odide do nepovabljenega in se pred njim ob ograji sprehodi sem ter tja. Ob tem ne laja, ne renči in ne kaže čekanov. Še več, zdi se, kot da se za človeka na oni strani sploh ne zmeni. Vseeno pa je njegovo sporočilo popolnoma jasno in nedvoumno. No, tako, pravi Rino, tukaj sem, takšen sem, dobro si me oglej, zdaj pa premisli, ali se ti splača uganjati lumparije.”

Primeri inšpektorja Vrenka: Hotel Abbazia

Tanek led

Avgust Demšar – Hotel Abbazia

Kriminalka. Peti primer inšpektorja Vrenka, ki ne more iz svoje kože niti na dopustu.

hotel_abbazia_spletno — Avgust Demšar, Hotel Abbazia, 207 strani, založba Sanje 2011

Višji kriminalistični inšpektor Martin Vrenko je imel še nekaj dni lanskoletnega dopusta, ki jih je moral izkoristiti. Ker je tudi njegova žena Mojca imela še nekaj prostih dni, sta se zakonca odpravila na Jadransko morje. Natančneje, dopust bosta preživela v hrvaški Opatiji.

Mojca je uživala v plavanju, poležavanju na plaži in branju knjig, ki jih ni uspela prebrati med letom. Tudi Vrenko se je kar dobro počutil na morskem zraku. Prebiral je časopise in opazoval barke, ki so plule mimo. A kmalu se je začel dolgočasiti.

Ob prebiranju lokalnega časopisa ga je na strani črna kronika pritegnil članek o zločinu, ki se je zgodil v Opatiji: Umoril ženo, nato si sodil sam. Da je vse bolj začel razmišljati o tem tragičnem dogodku, je kriv tudi dolgčas, ki se ga je vse bolj loteval, nekaj pa tudi njegova kriminalistična žilica. Nemir je bil čedalje večji, kar je opazila tudi Mojca. Predlagala mu je, da obišče svojega prijatelja in kriminalista, ki je živel v tem lepem mestu. Vrenko si ni dal dvakrat reči. Z velikim veseljem se je odpravil obiskat prijatelja, Ante Houro.

Houro je našel v prijetni konobi, ob morju. Poleg njega je bilo še nekaj kriminalistov in Vrenko je spretno napeljal pogovor na umor, ki se je zgodil v hotelu Abbazia. Houra mu je povedal, da je mož ubil ženo, nato pa si je sodil sam. Toda, nekaj malenkosti je Vrenku dalo misliti, da le ni bilo tako.

Houra in Vrenko sta v čudoviti stari vili nad opatijskim sprehajališčem, ponovno pregledala vse razpoložljive podatke. Je bilo tako kot so pisali v časopisu ali je bilo kako drugače? In kaj ima pri vsem tem sejem zbiralcev nalivnih peres, ki se je odvijal v Trstu? Višji kriminalistični inšpektor Martin Vrenko, v stilu velikega Herkula Poaroa, postavi vse na svoje mesto.

Primeri inšpektorja Vrenka: Evropa

Pihalec stekla z Murana, Marina Fiorato

Benetke leta 1681. in Benetke danes, dve zgodbi, ki se prepletata, zgodbi o steklarski umetnosti, ljubezni in spletkah.

Knjiga Pihalec stekla z Murana nam pripoveduje dve zgodbi. Ena sega v leto 1681., ko imajo Benetke monopol nad steklarstvom. Zaradi nevarnosti požara, je Veliki svet Benetk, leta 1291. odloči, da se proizvodnja stekla iz Benetk prestavi na otok Murano. Pihalci stekla so bili na otoku kot jetniki, saj ga niso smeli zapustiti, da ne bi izdali skrivnosti te umetnosti.

Za pot v Benetke je bila potrebna posebna dovolilnica, ki so jo dobili samo izbrani mojstri. Med njimi je bil Corradino Manin, veliki mojster in umetnik. Njegovi lestenci, ogledala in čaše so krasili številne palače in cerkve v Benetkah.

Zgodba današnjih dni pa je zgodba Leonore Manin. Zaradi nesrečne ljubezni, se iz Londona odpravi na novo življenjsko pot, v rodne Benetke. Tudi sama umetnica, si želi začeti novo kariero po sledi sorodnika, kot pihalka stekla. Toda spletke tudi njej, prav tako kot Corradinu, uničijo kariero. Da bi oprala svoje in Corradinovo dobro ime, se odloči raziskati zgodovino družine Manin.

pihalec-stekla-z-murana — Marina Fiorato, Pihalec stekla z Murana, 257 strani, Mediatop 2010

Ali ji bo uspelo in kaj vse bo odkrila, bo lahko ostala v Benetkah, ali se bo morala vrniti v London pa prav zdaj, ko je spoznala Alessandra … In kaj ima pri vsem tem francoski kralj Ludvik XIV?

Zanimivo in berljivo, zgodovinska, ljubezenska kriminalka, kjer lahko vsi, ki radi zahajamo v Benetke, podoživljamo palače, trge, mostove in male beneške ulice po katerih hodita glavna junaka.

Marina Fiorato je diplomirana zgodovinarka in na pol Benečanka. Diplomirala je na oxfordski in beneški univerzi. Poročila se je v Benetkah, na Canalu Grande, zdaj pa z družino živi v severnem Londonu.

Povezano: Beneška laguna

Jack Higgins, Primi hudiča

Počitniško branje: kriminalka Primi hudiča (Touch the devil), britanskega pisatelja Jacka Higginsa.

Jack Higgins je eden izmed psevdonimov pisatelja Harry Pattersona. Pod tem psevdonimom je pisal kriminalke. Rodil se je 27. julija 1929. v mestu Newcastle upon Tyne, v Angliji. Kasneje se z družino preselijo v Belfast, Severna Irska.

Zgodba Primi hudiča, govori o navadnem človeku, ki študira književnost, obožuje poezijo, ob tem pa ga spremlja kruta realnost Severne Irske. Ko nekega dne teh krutosti, ki se dogajajo povsem nedolžnim ljudem, ne prenese več, prime hudiča za rep in mu ne uide več.

Kaj to pomeni, je pesnik in borec za osvoboditev Severne Irske, razložil angleškemu obveščevalcu Fergusonu.

“Nihče od nas ne more odnehati, ni res? Za nobenega od nas ni poti nazaj. Sami prekleti pogrebniki smo, vsi skupaj, vedno znova moramo dajati kakšnega siromaka v krsto. Nič več ne igramo igre, igra igra nas.”

V zgodbi je tudi ljubezen, med irskim narednikom Martinom Brosnanom in francosko fotoreporterko Anne Marie Audin, ki se spoznata že leta 1968. v Vietnamu. Tam sta se skupaj rešila iz objema smrti in njuna zveza je polna prekinitev zaradi Brosnanovih akcij. Ali bo Anne zdržale takšne pritiske, ali bo klonila in odšla svojo pot …

Počitniško branje: Fred Vargas, V Neptunovem vetru

Avgust Demšar, Evropa

Inšpektor Martin Vrenko, kriminalist I. Marko Vreznik in kriminalistka Ivana Premk, so ekipa kriminalistov, ki preiskujejo umore na območju Maribora in so glavni junaki serije kriminalk, ki jih piše Avgust Demšar.

Tokratni primer inšpektorja Vrenka, se dogaja ob koncu leta 2006. in na začetku 2007. ko Slovenija dobi novo € valuto in tako postane polnopravna članica velike Evrope.

Inštitut za sodobne evropske študije v Mariboru priredi mednarodni simpozij, s povabljenci iz Slovenije in tujine. Med povabljenci je tudi ugledni profesor Kevin Douglas iz Kanade. To je njegovo prvo potovanje v Evropo in na žalost tudi zadnje.

Truplo profesorja iz Quebeca najdejo v reki Dravi, tam kjer reka zapusti Maribor in se usmeri proti najstarejšem slovenskem mestu, Ptuju. Sprva se zdi, da gre za nesrečo. Kevin se je zvečer, po banketu udeležencev simpozija, odpravil še na vsakodnevni tek. Morda je zdrsnil in padel v reko, morda pa tudi ne.

Inšpektor Vrenko se vse bolj nagiba k drugi možnosti in vse bolj se mu zdi, da bo zanj in njegovo malo kriminalistično ekipo kar precej dela, preden bo primer rešen, če seveda sploh imajo primer.

Slovenska kriminalka – Tanek led, Avgust Demšar

Agatha Christie, Nevarnost v hiši na koncu

Še ena odlična kriminalka izpod peresa Agathe Christie.

Hercul Poirot, svetovno znani detektiv je že malo v letih in njegove sive celice, po njegovem mnenju, ne delujejo več tako kot v najboljših časih. Poirot in Hastings sta na počitnicah v obmorskem mestecu St. Loo. Nekega dne pred njunimi očmi nekdo poskuša ubiti mlado Nick Buckley. Storilec izgine, najdejo samo naboj v krajcu dekletovega klobuka.

Slavni Poirot stopi v akcijo, želi zaščiti dekle in ugotoviti, kdo ji streže po življenju. Še posebaj pa, ko nekega večera, v hiši na koncu, na Nickini zabavi umorijo njeno sestrično Maggie, ki je bila zavita v njen šal. Je morilec nehote zamenjal žrtev? Poirot je v to prepričan in spravi Nick v bolnišnico, na varno, saj h njej ne sme nihče.

Kaj bi lahko bil motiv za umor? Dediščina je brez prave vrednosti, je mogoče to sovraštvo ali ljubezen, ki se je spremenila v sovraštvo, mogoče ljubosumje, zavist ali pa strah, mogoče Nick pozna kakšno skrivnost?

Sive celice Hercula Poirota delujejo s polno paro. Čim prej je potrebno odkriti morilca, kajti dogajajo se nenavadne reči in osumljencev kar mrgoli: prijateljica Frederica Rice, bogati prijatelj Lazarus, soseda, ki sta se priselila iz Avstralije. In kaj ima pri tem Michael Seton, letalec ki na svoji poti okoli sveta tragično konča?

Sive celice delujejo za stotinko sekunde počasneje, toda ni dvoma, da bo slavni detektiv Poirot rešil tudi ta primer.

Podobno branje: Zlovešča plima, Agatha Christie

Fred Vargas, V Neptunovem vetru

Četrti primer komisarja Adamsberga.

Komisar Adamsberg se s svojimi sodelavci pripravlja na pot iz Pariza, čez Atlantik do Montreala v Kanadi. Tamkajšnji kolegi naj bi jih poučili o svojih preiskovalnih metodah.

Tik pred odhodom, pa Adamsberg v časopisu opazi prispevek, ki mu vzame dih. Zgodil se je umor, umorili so dekle na način, ki komisarja preganja že leta. Trije globoki vbodi v ravni vrsti. Je zopet moril Trizob? Morilec, ki že leta mori, a ga nikakor ne morejo izslediti. Morilec, zaradi katerega tudi njegov brat ne najde miru. Do sedaj je bil prepričan, da je Trizob mrtev, saj je bil priča pogrebu. Ali mori posnemovalec, ali pa se je pravi morilec vrnil? Le kako je to mogoče?

S pomočjo zvestega pomočnika in stare “hekerice” pride simpatični in nenavadni komisar Adamsberg stvari do dna.

Zanimivo in napeto branje za prosti čas.

Še ena napeta kriminalka Fred Vargas in komisarja Adamsberga

Phillip Margolin, Pogrebnikova vdova

: Phillip Margolin, Pogrebnikova vdova, 288 strani, založba Meander, 2010

Phillip Margolin je diplomiral na pravni fakulteti v New Yorku. Delal je kot odvetnik, zato mu kriminalne zgodbe, ki jih obravnava v svojih zanimivih knjigah, niso tuje.

Pogrebnikova vdova je ena takih zanimivih in napetih kriminalk.

Kraj dogajanja: Oregon, USA. Detektiva Leroy Dennis in Lou Anthony, preiskujeta streljanje v prestižni vili, v katerem sta bili dve osebi ubiti, ena pa je v šoku.

Ugotovita, da je ubiti, bogati lastnik pogrebnega podjetja, Lamar Hoyt. Njegova žena, v samoobrambi napadalca ustreli. Ellen Crease je Lamarjeva tretja žena in je sredi volilne kampanje za ameriški senat. Tu je še njegov odrasli sin, najde se tudi ljubica, ki bi skoraj postala četrta gospa Lamar.

V zgodbo je vpleten tudi pošten sodnik Richard Quinn, ki s svojo ženo vse bolj tone ob nenavadnih dogodkih, zarotah in izsiljevanj, ki se pletejo okoli njiju. Ali je v umor pogrebnika vpletena politika? Je bil sin preveč razočaran nad premajhno dediščino, ki jo je dobil po oporoki? Je tretja gospa Lamar res streljala v samoobrambi? Vse to spretna detektiva, z veliko pomočjo sodnika Quinna, ki poleg vseh groženj, še vedno ostaja zvest poštenemu sojenju, na koncu le razrešita. Zanimivo in berljivo.

Zanimivo in berljivo: Prevarane slasti

Agatha Christie, Zlovešča plima

Najboljše počitniško branje zame, Agatha Christie in slavni detektiv Hercul Poirot.

Zgodba kriminalke Zlovešča plima se dogaja blizu Londona, v krajih Warmsley Heath in Warmsley Val.

Gordon Cloade je bogat človek, brez žene in otrok. S svojim bogastvom je rad pomagal svoji širši družini. Čeprav so ti imeli svoje prihodke, so z veseljem sprejeli še dodatek od svojega bogatega sorodnika.

Zadeve se spremenijo, ko se Gordon poroči s petindvajset let mlajšo vdovo Rosaleen. Ko pa v Londonu, ob bombnem napadu, Gordon izgubi življenje, je njegova ljuba družina popolnoma na tleh, saj po poroki stric ni napisal nove oporoke. Torej jim ne pripada niti funt, vse bogastvo gre Rosaleen.

Rosaleen in njen brat David Hunter se nastanita v Gordonovi vili v Warmsley. Toda tudi onadva imata svoje težave. Izsiljuje ju moški, ki trdi, da je prvi mož Rosaleen, g. Underhay, še vedno živ. V tem primeru pa bi bogastvo Gordona Cloada pripadlo družini. In prav vsak od njih je v denarnih težavah in ko skrivnostnega moškega najdejo v hotelu mrtvega in trupel najdejo še nekaj, nastopi slavni detektiv Hercul Poirot in postavi stvari na svoje mesto, ravno tako kot je prav.

Počitniško branje: Umor na golfišču, Agatha Christie

Arnaldur Indridason, Mesto kozarcev

Mesto kozarcev je kriminalka. Zgodba se dogaja na Islandiji, večinoma v glavnem mestu Reykyavik. Podnaslov romana je Reykjaviški triler in je odlično počitniško branje. Knjiga je v mehki vezavi tako, da je lahka za prenašanje na plažo ali pa tja kamor smo se namenili na oddih. Lahko tudi v Botanični vrt Ljubljana, ki ima prav na današnji dan, 11. julija 2010. svoj 200-ti rojstni dan.

V kletnem stanovanju hiše v Reykyaviku najdejo truplo starejšega moškega in ob njem kratko sporočilo na listu papirja “Jaz sem ON”. Inšpektor Erlendur se s svojima sodelavcema odpravi na lov za morilcem. Toda zadeva se zaplete, kas se za vsako dobro kriminalko spodobi.

Erlendur odkrije, da je bil umorjenec Holberg, navidez simpatičen in zabaven, v resnici kruti posiljevalec. Pred mnogimi leti je bil obdolžen za svoje dejanje, a nikoli ga niso obsodili. Toda vse se vrača, vse se plača, pravi pregovor, tako je tudi Holberg za svoja dejanja plačal z življenjem.

Kdo ga je ubil? Kaj ima pri vsem tem genetika? In kaj je inšpektor Erlendur odkril na Centru za genetske raziskave? Ja vsega pa ne smem povedat.

Inšpektor Erlendur je star okoli 50 let, je že dolgo ločen in ima dva otroka, sina in hčer Evo Lind.

Mesto kozarcev pa je soba kjer patologi v kozarcih s formalinom shranjujejo dele telesa, ki jih raziskujejo.

Arnaldur Indridason se je rodil leta 1961. in je bil sprva novinar. Roman Mesto kozarcev je prvi v seriji romanov z inšpektorjem Erlendurjem v glavni vlogi.

Počitniško branje: Umor na golfišču, Agatha Christie