Knjige | Svetlana – SLOVENIJA

Sarita Mandanna, Tigrov grič

2013 Počitniško branje: Sarita Mandanna, Tigrov grič, naslov izvirnika: Tiger Hills

Zgodba romana Tigrov grič se dogaja na jugovzhodu Indije, bolj natančno v slikoviti državi Kodagu, angleško Coorg. Začetek zgodbe sega v leto 1878. in spremljamo družinsko sago družine Kambejmada in Načimada, vse do začetka druge svetovne vojne.

V idilični pokrajini, s kavnimi plantažami in še več čudovitih in zanimivih rastlin, ki jih neumorno preučuje Hermann Gundert, vodja tamkajšnjega misijona, se tudi življenje glavnih akterjev zgodbe prične idilično.

Devi je prva deklica, ki se je po več kot šestdesetih letih rodila v družini Načimanda. Navihano malo lepotico obožuje vsa družina. Devana je član bogate družine Kambejmada. Zaradi tragične smrti njegove matere, odrašča v varnem zavetju razširjene družine. Devi in Devana postaneta nerazdružljiva, skupaj odkrivata čudoviti svet bujnih pragozdov in kavnih plantaž in pod vodstvom malce divje Devi, se podajata v razburljivo otroško življenje.

Devi in Devana skupaj odraščata, hodita v šolo in videti je, da bosta skupaj tudi, ko odrasteta. Vsa idila pa se dramatično spremeni, ko Devi na družinskem srečanju uzre Mačuja, lovca na tigre. Čeprav še otrok, si priseže, da se bo z Mačujem poročila.

Kasneje se Devi in Maču res zbližata, toda tragičen in usoden dogodek za vedno spremeni njuni življenji. Devi je poslej, kot pravi pisateljica “prikovana na izgubo in žalost”.

Sarita Mandanna se je rodila v Kodaguju, ki ga tako lepo opisuje v pričujoči knjigi. Trenutno živi in ustvarja v Kanadi.
tiger narava Zgodbe iz Indije: Ženski kupe, Anita Nair

Družinska saga

Počitniško branje: Howard Fast, ameriški pisatelj, v petih knjigah opisuje življenja ljudi, ki so se okoli leta 1900. na veliko preseljevali iz Evrope v Ameriko, obljubljeno deželo. To je zelo zanimiva družinska saga o priseljencih in njihovih potomcih.

Howard Fast, Priseljenci, 383 strani Založba Obzorja, 1986 — Howard Fast, Priseljenci, 383 strani
Založba Obzorja, 1986

Priseljenci (prva knjiga)

Daniel Lavette je sin italijanskih priseljencev, ki so se naselili v San Franciscu. Njegov oče je bil ribič in tudi Daniela je zelo zgodaj naučil ribiških veščin. Življenje mlade in revne družine se začne izboljševati, toda kruta narava je zahtevala svoj davek. V mesecu aprilu, leta 1906, je San Francisco doživel potres, ki je mesto porušil, kar je ostalo pa je uničil še požar.

Daniel Lavette ostane sam na svetu, oba starša sta umrla. Začne se neverjetna zgodba mladega, iznajdljivega ribiča. Spremljamo njegov bliskoviti vzpon na finančni in družabni lestvici. Poroči se z bogato dedinjo, Jean Seldon. Dobita sina in hčer, toda njun zakon ni srečen. Druži ju le bogastvo in vzdrževanje videza, srečne družine.

Dan je iznajdljiv in podjeten. Ustanovi čezoceansko ladijsko družbo s katero obogati, kasneje se loti tudi prvih letalskih linij, odpre največjo blagovnico v mestu, na Havajih velik hotel. Gospodarstvo cveti, Daniel in njegova ekipa pa bogati, toda vse se enkrat konča. Borzni zlom leta 1929. močno prizadene Danielov imperij, ki se poruši prav tako kot borza v New Yorku. Mnogi so obupali, toda ne Daniel Lavette, on začne znova.

Obsedenosti v času krize, Avgust Demšar

Detektivski roman. Šesti primer inšpektorja Martina Vrenka in njegove ekipe, da o psu niti ne govorimo.

kriminalka — Obsedenosti v času krize, Avgust Demšar, založba Sanje 2012, 432 strani

Martin Vrenko, visji kriminalistični inšpektor iz Maribora, si še ni popolnoma opomogel od svojega dopusta v Opatiji, kjer je mimogrede rečeno, pomagal rešiti umor, se je ta zgodil tudi v Mariboru. Ob vznožju hriba Urban, je pohodnik našel moško truplo. Kasneje so kriminalisti ugotovili, da gre za umor. Če bi šlo za rop, bi ropar prav gotovo odnesel skoraj 7000 € vredno uro, ki je bila še vedno na pokojnikovi roki.

Pri preiskovanju območja, je ekipi pomagal tudi nemški ovčar, ki pa se ni prav dobro odrezal. Pač tako je, ni vsak nemec že takoj kot komisar Rex.

Preiskovalci so kljub temu našli nekaj sledi, toda premalo, da bi lahko zoožili krog osumljencev. Teh je kar nekaj: od žene in hčerke pa do dveh sester. Razlog za umor bi imeli tudi zaposleni v njegovem podjetju, saj ga je finančno popolnoma izčrpal in so nekateri ostali brez službe.

Inekcija inzulina, ki so jo našli na prizorišču umora, kaže da bi lahko bil storilec tudi oče umorjenega. Toda to se zdi skoraj vsem nemogoče. Starejši Hafner je sicer res sladkorni bolnik, ki uporablja inzulin, toda je tudi invalid na vozičku in prebiva v domu za starejše. Težko bi sam opravil takšno dejanje. Mogoče pa ni bil sam. Ja, vse je možno.

Skozi vse zaplete in razplete pa pridemo na koncu do dokumenta, ki ga najde inšpektor Vrenko in zaradi katerega je primer zaključen.

Družina kriminalista Breznika ima doma petinpoletnega kraševca in zanimiv je pisateljev opis te čudovite slovenske pasme: “Kraševec Runo je značilen predstavnik svoje vrste.Je ogromen, a prijazen in nemoteč pes. Laja skorajda nikoli, vseeno pa nalogo čuvaja opravlja nadvse uspešno. Recimo, kadar se njegovemu območju približa kdo z vonjem, v katerem Runo zazna zle namene, pride iz svoje ute, odide do nepovabljenega in se pred njim ob ograji sprehodi sem ter tja. Ob tem ne laja, ne renči in ne kaže čekanov. Še več, zdi se, kot da se za človeka na oni strani sploh ne zmeni. Vseeno pa je njegovo sporočilo popolnoma jasno in nedvoumno. No, tako, pravi Rino, tukaj sem, takšen sem, dobro si me oglej, zdaj pa premisli, ali se ti splača uganjati lumparije.”

Primeri inšpektorja Vrenka: Hotel Abbazia

Tanek led

Cesarica sladoleda, Anthony Capella

Počitniško branje za zabavo in sprostitev: kriminalke, zgodovinski romani, družinske sage …

Anthony Capella – Cesarica sladoleda

Zgodovinski in ljubezenski roman, ki sloni na resničnih zgodovinskih dogodkih in seveda tudi na pisateljevi domišljiji. Roman je preplet zgodovine, ljubezni in kulinarike. Tokrat lahko uživamo v različnih okusih sladoleda, ki ga v času, ko se dogaja zgodba, šele odkrivajo.

Carlo Demirco je edini človek, ki zna leta 1671 izdelati sladoled. Prišel je iz Firenc in na dvoru sončnega kralja Ludvika XIV, z njim razvajal kralja in dvorjane. Zaljubi se v Louise de Keroualle, ki je bila obubožana dvorna dama. Politične spletke francoskih ministrov oba prestavijo na angleški dvor kralja Karla II.

katedrala-santa-maria-del-fiore-Firence — Firence, katedrala Santa Maria del Fiore

Louise postane ljubica angleškega kralja Karla II in v celoti izpolni pričakovanja ministrov, saj 15 let uspeva usmerjati angleško politiko v korist Ludvika XIV. Carlo ji je s svojimi ledenimi posladki, kakor takrat imenujejo sladoled, v veliko pomoč.

V prvem delu romana smo na bogatem in razkošnem dvoru francoskega kralja Ludvika XIV. Razkošno urejene palače, čudoviti vrtovi, lepe dvorne dame v razkošnih oblekah, ljubezen in razvrat, spletke, borba za kraljevo naklonjenost.

Drugi del romana pa nas popelje na angleški dvor kralja Karla II. Tudi ta dvor je razkošen, toda na angleških tleh je drugačna vera, ki je niti mogočni Ludvik ne more spremeniti. Ljudje se začnejo zavedati, da nihče ni bil rojen s sedlom na hrbtu, da ga lahko drugi jahajo, kot se je slikovito izrazila Hana, mojstrica za izdelavo pit.

Pisatelj Antony Capella je velik ljubitelj kulinarike in to prav spretno vpleta v svoje zanimive in berljive romane. Eden teh je prav gotovo tudi roman Recept za ljubezen.

Hči varuha spominov, Kim Edwards

Zanimivo počitniško branje, družinska saga, Hči variha spominov, izpod peresa ameriške pisateljice Kim Edwards.

Dr. David in Norah Henry sta srečno poročena in v pričakovanju svojega prvega otroka. Na najbolj zasnežen zimski večer, leta 1964, dobi Norah popadke. Odpravita se do najbližje porodnišnice. V snežnem metežu porodničarjev avto zdrsne s ceste in Norah mora pri porodu pomagati mož.

Dr. Henry je ortoped, toda tudi v vlogi porodničarja se je odlično odrezal. Rodil se je zdrav deček, ki sta ga imenovala Paul. Sestra Caroline, ki je pomagala pri porodu, je dečka oskrbela in ga položila v posteljico.

Nepričakovano pa se je rodil še en otrok. Bila je deklica, toda ko jo je David gledal, je opazil značilnosti, ki jih imajo otroci z Downovim sindromom.

V kratkem času se mu je pred očmi odvrtela zgodba njegovega odraščanja, ko je tudi sam imel zelo bolehno sestro, ki je umrla mlada. Da bi svoji družini prihranil trpljenje, se odloči, da bo dojenčico oddal v zavod. Sestri Caroline je dal naslov in ji naročil, da deklico odpelje, Norah pa je povedal, da je deklica pri porodu umrla.

Kljub temu, da je družina bogata in jim prav ničesar ne manjka pa laž usodno zaznamuje družino. Dr. Henry se celo življenje spopada z njo, Norah ne more preboleti bolečine ob izgubi otroka, Paul pa trpi ob starših, ki sta čedalje bolj odtujena.

Sestra Caroline deklice ni oddala v zavod, ki se ji je zdel grozljiv. Odnesla jo je domov in upala, da se bo dr. Henry le premislil in prišel ponjo. Ker tega ni storil, se je odločila in sama vzgajala deklico, ki jo je imenovala Phoebe.

Spremljamo dve vzporedni zgodbi. Kako se bosta končali? Ali bosta Norah in Paul izvedela, da njuna hči in sestra živi?

Kim Edwards se je rodila leta 1958 v Teksasu. Pisala je kratke zgodbe, potem pa je slišala pričujočo zgodbo iz katere je nastal zanimiv in berljiv roman.

Podobno počitniško branje:

Uporna ptica ljubezni, Fred Mustard Stewart

Avgust Demšar – Hotel Abbazia

Kriminalka. Peti primer inšpektorja Vrenka, ki ne more iz svoje kože niti na dopustu.

hotel_abbazia_spletno — Avgust Demšar, Hotel Abbazia, 207 strani, založba Sanje 2011

Višji kriminalistični inšpektor Martin Vrenko je imel še nekaj dni lanskoletnega dopusta, ki jih je moral izkoristiti. Ker je tudi njegova žena Mojca imela še nekaj prostih dni, sta se zakonca odpravila na Jadransko morje. Natančneje, dopust bosta preživela v hrvaški Opatiji.

Mojca je uživala v plavanju, poležavanju na plaži in branju knjig, ki jih ni uspela prebrati med letom. Tudi Vrenko se je kar dobro počutil na morskem zraku. Prebiral je časopise in opazoval barke, ki so plule mimo. A kmalu se je začel dolgočasiti.

Ob prebiranju lokalnega časopisa ga je na strani črna kronika pritegnil članek o zločinu, ki se je zgodil v Opatiji: Umoril ženo, nato si sodil sam. Da je vse bolj začel razmišljati o tem tragičnem dogodku, je kriv tudi dolgčas, ki se ga je vse bolj loteval, nekaj pa tudi njegova kriminalistična žilica. Nemir je bil čedalje večji, kar je opazila tudi Mojca. Predlagala mu je, da obišče svojega prijatelja in kriminalista, ki je živel v tem lepem mestu. Vrenko si ni dal dvakrat reči. Z velikim veseljem se je odpravil obiskat prijatelja, Ante Houro.

Houro je našel v prijetni konobi, ob morju. Poleg njega je bilo še nekaj kriminalistov in Vrenko je spretno napeljal pogovor na umor, ki se je zgodil v hotelu Abbazia. Houra mu je povedal, da je mož ubil ženo, nato pa si je sodil sam. Toda, nekaj malenkosti je Vrenku dalo misliti, da le ni bilo tako.

Houra in Vrenko sta v čudoviti stari vili nad opatijskim sprehajališčem, ponovno pregledala vse razpoložljive podatke. Je bilo tako kot so pisali v časopisu ali je bilo kako drugače? In kaj ima pri vsem tem sejem zbiralcev nalivnih peres, ki se je odvijal v Trstu? Višji kriminalistični inšpektor Martin Vrenko, v stilu velikega Herkula Poaroa, postavi vse na svoje mesto.

Primeri inšpektorja Vrenka: Evropa

Pihalec stekla z Murana, Marina Fiorato

Benetke leta 1681. in Benetke danes, dve zgodbi, ki se prepletata, zgodbi o steklarski umetnosti, ljubezni in spletkah.

Knjiga Pihalec stekla z Murana nam pripoveduje dve zgodbi. Ena sega v leto 1681., ko imajo Benetke monopol nad steklarstvom. Zaradi nevarnosti požara, je Veliki svet Benetk, leta 1291. odloči, da se proizvodnja stekla iz Benetk prestavi na otok Murano. Pihalci stekla so bili na otoku kot jetniki, saj ga niso smeli zapustiti, da ne bi izdali skrivnosti te umetnosti.

Za pot v Benetke je bila potrebna posebna dovolilnica, ki so jo dobili samo izbrani mojstri. Med njimi je bil Corradino Manin, veliki mojster in umetnik. Njegovi lestenci, ogledala in čaše so krasili številne palače in cerkve v Benetkah.

Zgodba današnjih dni pa je zgodba Leonore Manin. Zaradi nesrečne ljubezni, se iz Londona odpravi na novo življenjsko pot, v rodne Benetke. Tudi sama umetnica, si želi začeti novo kariero po sledi sorodnika, kot pihalka stekla. Toda spletke tudi njej, prav tako kot Corradinu, uničijo kariero. Da bi oprala svoje in Corradinovo dobro ime, se odloči raziskati zgodovino družine Manin.

pihalec-stekla-z-murana — Marina Fiorato, Pihalec stekla z Murana, 257 strani, Mediatop 2010

Ali ji bo uspelo in kaj vse bo odkrila, bo lahko ostala v Benetkah, ali se bo morala vrniti v London pa prav zdaj, ko je spoznala Alessandra … In kaj ima pri vsem tem francoski kralj Ludvik XIV?

Zanimivo in berljivo, zgodovinska, ljubezenska kriminalka, kjer lahko vsi, ki radi zahajamo v Benetke, podoživljamo palače, trge, mostove in male beneške ulice po katerih hodita glavna junaka.

Marina Fiorato je diplomirana zgodovinarka in na pol Benečanka. Diplomirala je na oxfordski in beneški univerzi. Poročila se je v Benetkah, na Canalu Grande, zdaj pa z družino živi v severnem Londonu.

Povezano: Beneška laguna

Veselka Šorli Puc, Ure pasjih dni

Zanimiva zgodba o življenu s hišnim ljubljenčkom, samojedom Orijem.

Zanimiva in duhovita zgodba o samojedu Oriju, je napisana za vse generacije. Še posebaj pa je zanimiva za ljubitelje psov, ki imajo pse ali pa smo jih nekoč imeli. Ko pisateljica, opisuje Orijevo obnašanje, se spomnim tudi na svojo Kalo, pritlikavi pudelj, ki se do svojih ljudi ni nič drugače obnašala kot Ori. Prav tako nas je razveseljevala in zabavala, s svojimi norčijami celih petnajst let …

Knjiga, Ure pasjih dni je razdeljena na tri dele. Tri zgodbe nam pripovedujejo o življenju Orija in njegovih ljudeh. Vsi skupaj s prijaznim samojedom na čelu so bili svetovni popotniki, zato v knjigi izvemo tudi marsikaj zanimivega o krajih kjer je družina živela.

ure_pasjih_x400_y — Veselka Šorli Puc, Ure pasjih dni, 124 strani, Mohorjeva družba 2005

Svoje srečno pasje življenje je Ori začel v Ljubljani, nadaljeval v Pragi, nato pa se preselil na Kras. V tem zadnjem delu nas tudi pouči, da je zmotno mnenje, da Benetke stojijo na pilotih, ki so jih naredili iz kraškega hrasta, saj tako velikih hrastov na Krasu sploh ni bilo. Lepa reč.

Pisateljica, ki je po svoji izobrazbi slikarka, se v knjigi sprašuje, “Kaj dela pes ves božji dan, kadar seveda ne spi? Čemu služi?” In odgovor je “Ničemur in v tem je njegova slava.”

S tem, da pes ne služi ničemur pa se ne morem strinjat. Pes je pravi terapevt, tudi “navaden” hišni ljubljenček obvlada terapijo, kaj šele tisti, ki jih posebej pripravljajo za tak namen, psi reševalci, terapevtski psi kot so Tačke pomagačke, Ambasadorji nasmeha pa še bi lahko naštevala.

Fotografije samojeda so nastale na pasji razstavi v Ljubljani, CACIB Ljubljana 2010, ni Ori, ki je glavni junak knjige

Zanimivo: Ladjica Ljubljanica

Jack Higgins, Primi hudiča

Počitniško branje: kriminalka Primi hudiča (Touch the devil), britanskega pisatelja Jacka Higginsa.

Jack Higgins je eden izmed psevdonimov pisatelja Harry Pattersona. Pod tem psevdonimom je pisal kriminalke. Rodil se je 27. julija 1929. v mestu Newcastle upon Tyne, v Angliji. Kasneje se z družino preselijo v Belfast, Severna Irska.

Zgodba Primi hudiča, govori o navadnem človeku, ki študira književnost, obožuje poezijo, ob tem pa ga spremlja kruta realnost Severne Irske. Ko nekega dne teh krutosti, ki se dogajajo povsem nedolžnim ljudem, ne prenese več, prime hudiča za rep in mu ne uide več.

Kaj to pomeni, je pesnik in borec za osvoboditev Severne Irske, razložil angleškemu obveščevalcu Fergusonu.

“Nihče od nas ne more odnehati, ni res? Za nobenega od nas ni poti nazaj. Sami prekleti pogrebniki smo, vsi skupaj, vedno znova moramo dajati kakšnega siromaka v krsto. Nič več ne igramo igre, igra igra nas.”

V zgodbi je tudi ljubezen, med irskim narednikom Martinom Brosnanom in francosko fotoreporterko Anne Marie Audin, ki se spoznata že leta 1968. v Vietnamu. Tam sta se skupaj rešila iz objema smrti in njuna zveza je polna prekinitev zaradi Brosnanovih akcij. Ali bo Anne zdržale takšne pritiske, ali bo klonila in odšla svojo pot …

Počitniško branje: Fred Vargas, V Neptunovem vetru

Avgust Demšar, Evropa

Inšpektor Martin Vrenko, kriminalist I. Marko Vreznik in kriminalistka Ivana Premk, so ekipa kriminalistov, ki preiskujejo umore na območju Maribora in so glavni junaki serije kriminalk, ki jih piše Avgust Demšar.

Tokratni primer inšpektorja Vrenka, se dogaja ob koncu leta 2006. in na začetku 2007. ko Slovenija dobi novo € valuto in tako postane polnopravna članica velike Evrope.

Inštitut za sodobne evropske študije v Mariboru priredi mednarodni simpozij, s povabljenci iz Slovenije in tujine. Med povabljenci je tudi ugledni profesor Kevin Douglas iz Kanade. To je njegovo prvo potovanje v Evropo in na žalost tudi zadnje.

Truplo profesorja iz Quebeca najdejo v reki Dravi, tam kjer reka zapusti Maribor in se usmeri proti najstarejšem slovenskem mestu, Ptuju. Sprva se zdi, da gre za nesrečo. Kevin se je zvečer, po banketu udeležencev simpozija, odpravil še na vsakodnevni tek. Morda je zdrsnil in padel v reko, morda pa tudi ne.

Inšpektor Vrenko se vse bolj nagiba k drugi možnosti in vse bolj se mu zdi, da bo zanj in njegovo malo kriminalistično ekipo kar precej dela, preden bo primer rešen, če seveda sploh imajo primer.

Slovenska kriminalka – Tanek led, Avgust Demšar