Grajski stolp

Znamenitosti Ljubljane: najvišja razgledna točka glavnega mesta Slovenije, razgledni stolp na Ljubljanskem gradu.

Grajski stolp na Ljubljanskem gradu so leta 1982. povišali za 1,2 metra.

Predhodnik današnjega razglednega stolpa, se je imenoval Stolp piskačev in je stal malo nižje. Ob 11. uri dopoldan in zvečer, so se na njem oglašali piskači s tremi pozavnami in rogom. (vir: Gremo v mesto)

Leta 1813. so Francozi Stolp piskačev porušili in postavili leseni, požarni stolp, ki je imel tudi stanovanje, v katerem je bival paznik in ob požaru v mestu takoj sprožil alarm. Kasneje so postavili zidan stolp. Današnji razgledni stolp so leta 1982. povišali za 1,2 metra in tako dobili najbolj oblegano turistično točko v Ljubljani. Do vrha vodi približno 133 stopnic z zmajčkovo podobo. Toliko sem jih naštela od grajskega dvorišča do vrha.

Na vrhu pa nas čaka mesto na dlani. Fantastičen razgled na Ljubljanico in staro mestno jedro, na Breg, znamenite ljubljanske stavbe pa vse do parka Tivoli. Jaz sem se na razgledni stolp odpravila na Prešernov dan in nastal je foto blog najlepšega mesta na svetu.

 
Zmajčkove stopnice v grajskem stolpu.
Pogled proti Nebotičniku in vse do parka Tivoli
Bežigrad
Grajsko dvorišče Ljubljanskega gradu
Pogled z Ljubljanskega gradu na Prešernov trg.
Krakovski nasip
Grajski stolp in kapela Sv.Jurija

Sakralni del Kopra

 Na svojem izletu v Koper sem si, tako kot v vsakem mestu, ki ga obiščem, ogledala tudi cerkve v starem mestnem jedru.  Prikazan je samo delček bogate sakralne dediščine Kopra. Nekaj sem jih pustila za naslednji izlet v to lepo, slovensko primorsko mesto. 

Stolnica - Duomo na Titovem trgu v Kopru.

Stolnica (Duomo) je bila na tem prostoru zgrajena že v drugi polovici 12. stoletja. Grajena je bila v dveh obdobjih. Spodnji gotski del so gradili kamnoseški mojstri iz Benetk. Romanski del cerkve je najbolj ohranjen na južni steni. 

Notranjost koperske stolnice z glavnim oltarjem.
Rotunda Janeza Krstnika (krstilnica) romanska kapela Karmelske Matere Božje iz 12. stoletja.
Beneškogotska cerkev sv.Jakoba iz 14.stoletja, stoji blizu trga Brolo.
Cerkev sv. Bassa iz konca 16. stoletja, stoji na Prešernovem trgu. Nekoč je bila hospicij sv. Nazarja.
Glavni oltar cerkve sv. Bassa v Kopru.
Baročna cerkev sv. Marte je bila postavljena leta 1621. Je samostanska cerkev kapucinov.
V baročni cerkvi sv. Ane, na Giordanijevem trgu, ima danes svoj prostor pravoslavna cerkev.

Povezano: Koper, staro mestno jedro

Škofja Loka

Enodnevni izlet z vlakom na ogled starih mestnih jeder –          tokrat Škofja Loka

Škofjeloški grad

V času recesije, varčevanja, ekoloških gibanj, ki nam narekujejo varovanje okolja, sem se odločila za svoj prispevek. Rada imam stara mestna jedra in obiskovala jih bom z vlakom. Po Novem mestu je prišla na vrsto Škofja Loka (27.10.2009).

Od Ljubljane do Škofje Loke pelje vlak približno 20 minut, za ceno 1,57 € v eno smer. Od želežniške postaje do starega mestnega jedra pa je peš ravno toliko. Na tej poti najdemo tudi turistični urad, kjer imajo zemljevid starega mestnega jedra z lepo označenimi znamenitostmi, ki jih je treba pobliže spoznati.

Stari rotovž, nekdanja mestna hiša v Škofji Loki, iz 16.st.

Že od daleč zagledamo Škofjeloški grad. Preden se odpravimo na grad pa je vredno pogledati še Kaščo, ki je bila nekoč del mestnega obzidja, danes je v njej slikarska galerija.

Čez most se odpravimo v staro mestno jedro, kjer na Mestnem trgu stojijo častitljive palače, ki so bile v potresu 1511 poškodovane in po tem letu obnovljene. 

Renesančno arkadno dvorišče starega škofjeloškega rotovža.
Mestni trg v Škofji Loki, staro mestno jedro.
Kašča, v njej so fevdalni gospodje shranjevali dajatve.
Homanova hiša na začetku Mestnega trga je meščanski dvorec sestavljen iz treh sosednjih hiš.
Kajbatova hiša z arkadnim dvoriščem
Štablova hiša iz 16. stoletja z arkadnim dvoriščem.
Martinčkova hiša (leva) iz 16. st. je imela prvotno eno nadstropje, v baroku so jo nadzidali.
Žigonova hiša, stanovanjska in trgovska hiša iz 16. st. Danes je v njej uprava mesta Škofja Loka.
Marijino znamenje s tremi kipi iz leta 1751. Mesto ga je postavilo kot zahvalo za odvrnitev kuge in ognja.
Martinova hiša je tip hiše, ki je prevladoval v Škofji Loki in je zadnja te vrste. Prizidana je bila na mestno obzidje, ki je na tem mestu dobro ohranjeno.

Pri Martinovi hiši se konča Mestni trg in staro mestno jedro. Zavijemo na desno in se ob starem obzidju obvezno odpravimo še na Škofjeloški grad.

Emonska hiša

Emonska hiša, v Ljubljani, na Mirju.

Od aprila do oktobra prireja Mestni muzej Ljubljana voden ogled arheološkega parka Emonska hiša. Letošnjega zadnjega ogleda sem se udeležila tudi sama in na moje presenečenje, sem bila edina. Kljub temu sva z gospo Ireno naredili lep in zanimiv sprehod po antični Ljubljani.

Rimska spolija vzidana na Križevniško cerkev.
Rimska spolija vzidana na Križevniško cerkev.

Potep po Emoni se prične pri Križankah, kjer je pri vhodu v Križevniško cerkev vzidana spolija, to je vzidan zgodovinski spomenik, Kantijeve družine, ustanoviteljice Emone. Tu kjer je danes spomenik Iliriji, na trgu francoske revolucije, so bila emonska vrata in obzidje, ki mu je arhitekt Plečnik lepo sledil pri ustvarjanju aleje slovenskih skladateljev in jezikoslovcev.

Emonski zid, današnje Krakovo.
Emonski zid, današnje Krakovo.

V Krakovem je emonski zid lepo ohranjen. Če gremo naravnost, pridemo do trnovske cerkve in naprej do Trnovskega pristana, naša pot pa nas vodi na desno, do ostankov emonske hiše, na Mirju številka 4.

Ob arheološkem parku stoji hiša, v kateri je živel oče slovenskega slikarja Riharda Jakopiča. Na tem mestu je gojil zelje in kar dolgo se mu je reklo Jakopičev vrt.

Izkopavanja leta 1963. so odkrila stanovanjsko zgradbo s konca četrtega in začetka petega stoletja, ki si jo lahko ogledamo.

Predvidevajo, da je tu živela premožna in ugledna rimska družina, kajti hiša je imela talno ogrevanje, kvalitetno stavbno opremo in mozaike.

Emonska hiša v kateri je živela bogata rimska družina.
Emonska hiša v kateri je živela bogata rimska družina.
Talno ogrevanje emonske hiše.
Talno ogrevanje emonske hiše.
Mozaik, značilna obroba.
Mozaik, značilna obroba.
Drobno tlakovanje
Drobno tlakovanje
Arheološki park Emonska hiša.
Arheološki park Emonska hiša.

Novo mesto

Novo mesto
Novo mesto

Vedno ko slišim Novo mesto, se spomnim na slovensko pesem Grem domov v Novo mesto. Jaz v to lepo slovensko mesto, ki je center Dolenjske, nisem šla domov, temveč bolj po opravkih. Ko pa sem bila že tam, sem si z veseljem ogledala staro mestno jedro, ki me je s svojimi znamenitostmi in urejenostjo, zelo navdušilo.

Šmihelski most v Novem mestu
Šmihelski most v Novem mestu

Pri želežniški postaji v centru Novega mesta, sem se odpravila čez Šmihelski most in nato ob reki Krki do Kandijskega mostu, ki pelje v središče mestnih znamenitosti. Frančiškanska cerkev Sv. Lenarta, ki je postavljena na mestu, kjer je bila nekoč kapela, ki jo je oglejski vikar izročil frančiškanom. V gotskem slogu grajena cerkev je res vredna ogleda.

Kandijski most v Novem mestu.
Kandijski most v Novem mestu.
Frančiškanska verkev Sv. Lenarta v Novem mestu.
Frančiškanska cerkev Sv. Lenarta v Novem mestu.
Oltar cerkve Sv. Lenarta
Oltar cerkve Sv. Lenarta

konec 1 dela

Ljubljanska Špica

Špica
Špica

Špica je del ob Ljubljanici, med Trnovskim pristanom in novim mostom, ki nas pripelje v Botanični vrt. Tukaj je bilo nekoč ljubljansko kopališče in naša ljubljanska mestna hiša obljublja, da bo Špica zopet postala to kar je že bila. Čudovit prostor za preživljanje prostega časa.

ljubljana - ŠpicaOb teh lepih in toplih poletnih dnevih je na Špici zelo živahno. Razen tega, da se nihče ne kopa, pa ljudje posedajo na bregu, ob plavajočih kavarnicah, se družijo, kartajo ali pa berejo, pijejo kavo ali pivo ter se mastijo s “čevapi” in podobno hrano.

ljubljana - špicaNekateri se ob urejenih bregovih Ljubljanice samo sprehajajo. Ljudje, kužki, mali in veliki, vseh je dovolj. V reki mirno in spokojno plavajo cele jate račk. Res je lepo v tej naši Ljubljani.

V Ljubljanici je veliko račk.
V Ljubljanici je veliko račk.
Plavajoče kavarnice na Ljubljanici.
Plavajoče kavarnice na Ljubljanici.
Sprehajalne poti ob Ljubljanici.
Sprehajalne poti ob Ljubljanici.

Proti Bežigradu

Ljubljana ima nešteto zgradb, cerkva, trgov in spomenikov, ki so jih naredili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, ali pa jih je mojster samo preuredil in kaj dodal. Te so v glavnem raztresene po celem mestu in okolici. Ena taka bolj strnjena “Plečnikova pot”, med že prej omenjenimi v Centru in Šiški, je tudi v občini Bežigrad.

Po sledi vodnika, Jože Plečnik v Ljubljani, se Plečnikova pot proti Bežigradu začne na meji med občino Center in Bežigrad, z zgradbo Vzajemne zavarovalnice, danes Zavarovalnica Triglav. Postavljena je bila med leti 1928. do 1930. V spodnjih nadstropjih, so bili prvotno predvideni poslovni prostori, v zgornjih pa stanovanja.

Zavarovalnica Triglav
Zavarovalnica Triglav

Pot se nadaljuje mimo Gospodarskega razstavišča, do Baragovega semenišča, danes Akademski kolegij, Pionirski dom, Festivalna dvorana in Mladinsko gledališče. Plečnik je leta 1936. naredil načrte za semenišče, ki ga je vodja zidave, po lastni presoji, delno spremenil. Zaradi tega, se je tudi odpovedal avtorstvu.

Baragovo semenišče, danes v njem domujejo: Pionirski dom, Festivalna dvorana, Mladinsko gledališče.
Baragovo semenišče, danes v njem domujejo: Pionirski dom, Festivalna dvorana, Mladinsko gledališče.

Navje, na prostoru kjer je bilo nekoč ljubljansko pokopališče, je Plečnik uredil prostor za spominski park znamenitih Slovencev.

Navje, spominski park znamenitih Slovencev.
Navje, spominski park znamenitih Slovencev.

Cerkev sv. Cirila in Metoda, na Kuzmičevi 6, je bila postavljena med leti 1933/34. kot prizidek stari cerkvi sv. Krištofa. Kasneje je Plečnik oblikoval tudi cerkvene orgle in drugo opremo. Obe cerkvi so leta 1958 podrli, Plečnikov asistent Anton Bitenc pa je zopet postavil prizidek in zvonik.

Cerkev sc. Cirila in Metoda
Cerkev sv. Cirila in Metoda

Stadion Bežigrad, ki je trenutno v, milo rečeno, zelo slabem stanju, je Plečnik zasnoval leta 1923. za telovadno društvo Orli.

Stadion Bežigrad
Stadion Bežigrad

Povezano:

Po sledi Plečnika

Prek Ljubljanice na grad

Od Tromostovja do zapornic

Skozi Tivoli v Šiško

Od Tromostovja do zapornic

Po sledi Plečnika, nas vodnik Jože Plečnik v Ljubljani in Sloveniji, v tretjem poglavju, vodi od Tromostovja do zapornic na Ljubljanici, pri razpadajoči Cukrarni.

Tromostovje, ki ga je Plečnik postavil med leti 1929. in 1932., namesto prejšnjega, ozkega Frančiškanskega mostu. Na začetku ljubljanskih tržnic stoji paviljon cvetličarne. Vse od Tromostovja pa do Zmajskega mosta, se ob Ljubljanici razteza dolg niz, sestavljen iz paviljona, stebrne lope in templja, kar vse skupaj predstavlja Plečnikove tržnice.

Tromostovje, povezuje stari in novi del Ljubljane
Tromostovje, povezuje stari in novi del Ljubljane
Plečnikove tržnice
Plečnikove tržnice
Plečnik je uredil trg med stolnico, semeniščem in škofijo.
Plečnik je uredil trg med stolnico, semeniščem in škofijo.

Odpravimo se čez Vodnikov trg, na ljubljanski tržnici kupimo sveže sadje in se sprehodimo do ozke dolge stavbe, ki ima obliko likalnika, zato se že od nekdaj imenuje Peglezen.

Peglezen, postavljen med leti 1932 in 1934.
Peglezen, postavljen med leti 1932 in 1934.
Cerkev sv. Jožefa. Leta 1922 je Plečnik v cerkvi uredil kapelo, dve leti pozneje pa je postavil še prižnico. Šele leta 1940. pa so zbrali dovolj prostovoljnih prispevkov, da so lahko postavili glavni oltar.
Cerkev sv. Jožefa. Leta 1922 je Plečnik v cerkvi uredil kapelo, dve leti pozneje pa je postavil še prižnico. Šele leta 1940. pa so zbrali dovolj prostovoljnih prispevkov, da so lahko postavili glavni oltar.
Zapornica na Ljubljanici je bila zgrajena med leti 1933 do 1939.
Zapornica na Ljubljanici je bila zgrajena med leti 1933 do 1939.

Povezani zapisi:

Po sledi Plečnika

Prek Ljubljanice na grad

Prek Ljubljanice na grad

Drugi del pohajkovanja po sledi Plečnika in Vodnika: Jože Plečnik v Ljubljani in Sloveniji se prične na Čevljarskem mostu, ki je bolj znan kot Šuštarski most. Ko prečkamo most, se odpravimo po Starem trgu do nekoč Šentjakobskega trga, danes pa Levstikov trg.  Trg je Plečnik uredil pred cerkvijo Sv. Jakoba, kjer je nekoč stal jezuitski samostan. Obnovil in preuredil je tudi Marijino znamenje, ki stoji na trgu.

Ko zavijemo levo od Sv. Jakoba, se lahko ustavimo ob cerkvi Sv.Florjana Tu je Plečnik zamenjal poškodovano stopnišče in uredil vhod v cerkev. Ob tem je tudi tlakoval pot mimo cerkve na Ljubljanski grad.

Na grajskem griču je bila poleg grada še ena trdnjava, imenovana Šance. Ostanke te nekdaj mestne obrambne utrdbe, je Plečnik preuredil v čudovito sprehajališče in razgledno ploščad na mesto Ljubljana.

Čevljarski ali Šuštarski most, slikan z reke.
Čevljarski ali Šuštarski most, slikan z reke.
Šentjakobski trg, danes Levstikov trg ob cerkvi Sv.Jakoba.
Šentjakobski trg, danes Levstikov trg ob cerkvi sv.Jakoba.
Pot na Ljubljanski grad, mimo cerkve sv.Florjana.
Pot na Ljubljanski grad, mimo cerkve sv.Florjana.
Šance, nekoč obrambna trdnjava, danes sprehajališče.
Šance, nekoč obrambna trdnjava, danes sprehajališče.
Šance, razgledna ploščad.
Šance, razgledna ploščad.

Po sledi Plečnika

Od Kongresnega trga proti Plečnikovi hiši.

Vodnik Cankarjeve založbe: Jože Plečnik v Ljubljani in Sloveniji

Zelo zanimiv vodnik po vseh najpomembnejših arhitekturnih in spomeniških delih v Ljubljani in Sloveniji, velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. V več poglavjih nas avtorji popeljejo skozi določen del mesta, kjer so na zemljevidu, ki je dodan vsakemu poglavju, lepo označene Plečnikove mojstrovine. In tako sem se odpravila od Kongresnega trga do spomenika žrtvam II. svetovne vojne v Trnovem. Pot Plečnikovih znamenitosti poteka kar vzporedno z današnjo Slovensko cesto:

Ureditev Kongresnega trga in parka Zvezda. Znamenje sv. Trojice je dal prenesti iz križišča Ajdovščine.
Ureditev Kongresnega trga in parka Zvezda. Znamenje sv. Trojice je dal prenesti iz križišča Ajdovščine.
Gerberjevo stopnišče in Stolba, ki povezujeta mesto z reko. Kongresni trg, brv čez Ljubljanico in že smo na Ribjem trgu.
Gerberjevo stopnišče in Stolba, ki povezujeta mesto z reko. Kongresni trg, brv čez Ljubljanico in že smo na Ribjem trgu.
Slovenska filharmonija. Valovita fasada filharmonije, ki gleda proti Ljubljanici, je Plečnikovo delo v letu 1937.
Slovenska filharmonija. Valovita fasada filharmonije, ki gleda proti Ljubljanici, je Plečnikovo delo v letu 1937.
Vegova ulica z alejo slovenskih skladateljev in jezikoslovcev. Zaključuje jo spomenik Simona Gregorčiča in spomenik Ilirskim provincam.
Vegova ulica z alejo slovenskih skladateljev in jezikoslovcev. Zaključuje jo spomenik Simona Gregorčiča in spomenik Ilirskim provincam.
Narodna in univerzitetna knjižnica NUK sodi med Plečnikova najpomembnejša dela.
Narodna in univerzitetna knjižnica NUK sodi med Plečnikova najpomembnejša dela.
Letno gledališče Križanke, obnova in preureditev samostanskega kompleksa srednjeveškega reda nemških križnikov.
Letno gledališče Križanke, obnova in preureditev samostanskega kompleksa srednjeveškega reda nemških križnikov.
Zoisova ulica. V okviru prenove Križank je Plečnik uredil tudi prostor za obzidjem. Postavil je spomenik Antonu Aškercu, spominsko piramido ter ob obzidju uredil park z lapidarijem.
Zoisova ulica. V okviru prenove Križank je Plečnik uredil tudi prostor za obzidjem. Postavil je spomenik Antonu Aškercu, spominsko piramido ter ob obzidju uredil park z lapidarijem.
Rimski zid. Skozi južno obzidje rimske Emone je Plečnik prebil dva prehoda, ker je bil zid ovira za širitev mesta proti jugu.
Rimski zid. Skozi južno obzidje rimske Emone je Plečnik prebil dva prehoda, ker je bil zid ovira za širitev mesta proti jugu.
Trnovski most. Širok most, zasajen z brezovim drevoredom povezuje Trnovo in Krakovo.
Trnovski most. Širok most, zasajen z brezovim drevoredom povezuje Trnovo in Krakovo.
Plečnikova hiša, danes Plečnikov muzej.
Plečnikova hiša, danes Plečnikov muzej.
Spomenik žrtvam druge svetovne vojne v Trnovem, na Riharjevi ulici. Posebnost spomenika je, da je sestavljen iz treh geometrijskih likov. Valja, kocke in krogle.
Spomenik žrtvam druge svetovne vojne v Trnovem, na Riharjevi ulici. Posebnost spomenika je, da je sestavljen iz treh geometrijskih likov. Valja, kocke in krogle.