Kongresni trg, Ljubljana

9.4.2013 Znamenitosti Ljubljane: Kongresni trg, park Zvezda nekoč in danes ter foto zgodba o čudovitih palačah, ki ju obdajajo.

Na delu današnjega parka Zvezda, je stal kapucinski samostan z vrtom in cerkvico sv. Janeza Evangelista. Pročelje cerkve je bilo obrnjeno proti današnji filharmoniji, pred njo pa je bil tudi manjši trg, Kapucinski trg. Začetek gradnje tega kompleksa sega v leto 1607. Iz tistega časa je tudi čudovit vodnjak, ki so ga ohranili in mu dodali kamnita toskanska stebrička in posodi iz podpeškega kamna.

Samostan je v miru deloval 200 let, nato pa je prišel Napoleon, Ilirske province in kapucini so bili izgnani v Kamnik in Škofjo Loko, samostan pa je postal hlev za konje in skladišče za vojsko.

Platane v parku Zvezda je dal zasaditi arhitekt Jože Plečnik, prvotno so bili zasajeni kostanji
Platane v parku Zvezda je dal zasaditi arhitekt Jože Plečnik, prvotno so bili zasajeni kostanji
Kongresni trg je nastal leta 1823, kot spomin na kongres Svete alianse(januar do maj 1821), ko so Ljubljano obiskali znameniti gostje: cesar Franc I, car Aleksander I in neapeljski kralj Ferdinand
Kongresni trg je nastal leta 1823, kot spomin na kongres Svete alianse(januar do maj 1821), ko so Ljubljano obiskali znameniti gostje: cesar Franc I, car Aleksander I in neapeljski kralj Ferdinand

Kongresni trg, kot ga vidimo danes, si je zamislil arhitekt Jože Plečnik. Tlakovali so ga med obema vojnama, dal je prenesti tudi znamenje sv. Trojice, ki je nekoč stalo na Ajdovščini, pred kavarno Evropa. Trg je večkrat menjal ime. 1952 se je preimenoval v Trg Revolucije, 1974 je bil Trg Osvoboditve, od leta 1991 pa je zopet Trg Revolucije.

V 19. stoletju, ko so nastajale palače ob trgu, je bila gostilna v skoraj vsaki od njih. Vanje je zahajal tudi pesnik France Prešeren pa tudi pisatelj Josip Jurčič. V novejši zgodovini je trg postal parkirišče in verjetno so se tudi zaradi tega gostinski lokali preselili na drugo stran, ob park Zvezda.

Kazina, grajena od 1834 do 1837, v klasicističnem slogu. Na pročelju so trije medaljoni s simboli kazinskega društva: viteška glava, violina in knjiga.
Kazina, grajena od 1834 do 1837, v klasicističnem slogu. Na pročelju so trije medaljoni s simboli kazinskega društva: viteška glava, violina in knjiga.

Zgradba Kazine je nastala na prostoru kjer je bil nekoč hlev s senikom in pristava. Gradnja se je zavlekla, ker so leta 1836 odkrili bronasti kip Emonca, čigar replika stoji ob Slovenski cesti, original pa v Narodnem muzeju.

Ovijačeva hiša, Kongresni trg 3 je bila zgrajena leta 1839 na mestu kjer sta stala vrt in hlev. Dvonadstropno stavbo z vrtom je postavil ljubljanski odvetnik dr. Blaž Ovijač. Kasneje je njegova hči hišo zapustila cerkvi, dohodke pa je namenila za cerkev na Brezjah. Nekaj časa je bila tu trgovska šola. Hišo poleg je zgradil Henrik Cetinovič leta 1850.
Ovijačeva hiša, Kongresni trg 3 je bila zgrajena leta 1839 na mestu kjer sta stala vrt in hlev. Dvonadstropno stavbo z vrtom je postavil ljubljanski odvetnik dr. Blaž Ovijač. Kasneje je njegova hči hišo zapustila cerkvi, dohodke pa je namenila za cerkev na Brezjah. Nekaj časa je bila tu trgovska šola. Hišo poleg je zgradil Henrik Cetinovič leta 1850.
Gerberjeva hiša, Kongresni trg 5. Po njej se imenuje tudi Gerberjevo stopnišče, ki povezuje trg z reko Ljubljanico.
Gerberjeva hiša, Kongresni trg 5. Po njej se imenuje tudi Gerberjevo stopnišče, ki povezuje trg z reko Ljubljanico.

Gerberjeva hiša, s čudovitim neobaročnim okrasjem, je poznana tudi po Lectariji, ki je bila v pritličju in sta jo vodila zakonca Frey. Opremo so naredili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, okrogla kamnita miza z lestencem in omarami. Vse to lahko danes občudujemo v Etnografskem muzeju (Mesto muzejev na Metelkovi), kjer so opremo uporabili za trgovino s spominki.

Gestrinova hiša, Kongresni trg 6
Gestrinova hiša, Kongresni trg 6
Apej Tambornino Gjudova hiša, Kongresni trg 7, zelena hiša, ena najstarejših, ki je zamenjala kar nekaj lastnikov
Apej Tambornino Gjudova hiša, Kongresni trg 7, zelena hiša, ena najstarejših, ki je zamenjala kar nekaj lastnikov

 

Slovenska matica, Kongresni trg 8.1834 je Ignacij Engler nadzidal pritlično stavbo, 1872 jo je kupila Zavarovalna banka, od 1879 pa je v lasti Slovenske matice
Slovenska matica, Kongresni trg 8.1834 je Ignacij Engler nadzidal pritlično stavbo, 1872 jo je kupila Zavarovalna banka, od 1879 pa je v lasti Slovenske matice
Kollmanova hiša, Kongresni trg 9 je bila zgrajena konec 19. stoletja, ob njej je gledališka stolba
Kollmanova hiša, Kongresni trg 9 je bila zgrajena konec 19. stoletja, ob njej je gledališka stolba
Slovenska filharmonija, v 17. stoletju je bila na tem mestu deželna jahalnica, nato pa Stanovsko gledališče, ki je pogorelo. 1898 je bila zgrajena filharmonija, po načrtih arhitekta Adolfa Wagnerja iz Gradca. Valovita fasada, ki gleda na Ljubljanico, je Plečnikovo delo.
Slovenska filharmonija, v 17. stoletju je bila na tem mestu deželna jahalnica, nato pa Stanovsko gledališče, ki je pogorelo. 1898 je bila zgrajena filharmonija, po načrtih arhitekta Adolfa Wagnerja iz Gradca. Valovita fasada, ki gleda na Ljubljanico, je Plečnikovo delo.
Schmidt Kastnerjeva hiša, Kongresni trg 11. Tu je stala mitnica, ki jo je leta 1763 kupil krojač Trappel, leta 1824 jo je kupil tovarnar in trgovec Schmidt.
Schmidt Kastnerjeva hiša, Kongresni trg 11. Tu je stala mitnica, ki jo je leta 1763 kupil krojač Trappel, leta 1824 jo je kupil tovarnar in trgovec Schmidt.
Deželni dvorec, danes Univerza v Ljubljani in skulptura Evropa
Deželni dvorec, danes Univerza v Ljubljani in skulptura Evropa

Na manjšem delu kjer stoji Deželni dvorec, je konec 15. stoletja stal Vicedomski dvorec. V njem je za časa kongresa Alijanse bival tudi avstrijski cesar Franc I. V potresu je bil zelo poškodovan, zato so ga podrli. Leta 1900 so postavili Deželni dvorec po načrtih arhitekta Josipa Hudetza. Hiše na južni strani Kongresnega trga, med Vegovo in Slovensko ulico, stojijo na zasutem jarku emonskega obzidja.

Lavrenčičeva hiša, Kongresni trg 13, je nastala iz dveh hiš. V pritličju je bila gostilna Pekel. Sobe so bile v jarku emonskega obzidja, kamor se je prišlo po stopnicah in je bilo videti kot pekel.
Lavrenčičeva hiša, Kongresni trg 13, je nastala iz dveh hiš. V pritličju je bila gostilna Pekel. Sobe so bile v jarku emonskega obzidja, kamor se je prišlo po stopnicah in je bilo videti kot pekel.
Fischer Elbertova hiša, Kongresni trg 14, je bila dolga leta namenjena gostilniški dejavnosti: 1798nje bila tu gostilna Jakoba Severja, 1853 se je spremenila v kavarno, od 1860 d0 80 pa je Gustav Fischer odprl kavarno in pivovarno kamor je rad zahajal tudi Josip Jurčič
Fischer Elbertova hiša, Kongresni trg 14, je bila dolga leta namenjena gostilniški dejavnosti: 1798nje bila tu gostilna Jakoba Severja, 1853 se je spremenila v kavarno, od 1860 d0 80 pa je Gustav Fischer odprl kavarno in pivovarno kamor je rad zahajal tudi Josip Jurčič
Kogl, Souvan, Bleiweisova hiša, Kongresni trg 15
Kogl, Souvan, Bleiweisova hiša, Kongresni trg 15

Zgodovina hiše na Kongresnem trg 15 je kar pestra. Zgrajena je bila za deželnega sodnika. Leta 1727 se je spremenila v magistrat, 1736 jo prevzame krčmar Korun, 1830 je bila tu gostilna pri Metki na Griču. Njen lastnik je bil tudi Janez Bleiweis, slovenski zdravnik, veterinar, politik … V tej hiši se je rojeval tudi prvi pesniški zbornik, Kranjska Čbelica.

Ohranjeni kapucinski vodnjak na Kongresnem trgu so nadgradili z dvema toskanskima stebričkoma in posodama iz podpeškega kamna
Ohranjeni kapucinski vodnjak na Kongresnem trgu so nadgradili z dvema toskanskima stebričkoma in posodama iz podpeškega kamna

Vir: Barbara Žabota: Kongresni trg

Znamenitosti Ljubljane: Baragovo semenišče

Ljubljana, 12. februar 2013

Foto sprehod po Ljubljani, od Plečnikovega Peglezna do Gornjega trga.

Kurenti, ki so na pustno soboto odganjali zimo, so svoje delo bolj slabo opravili. :) V Ljubljani je začelo snežiti in danes se je mesto zbudilo pod debelo snežno odejo.

Trikotno zgradbo, ki spominja na likalnik, so postavili leta 1935 po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika
Trikotno zgradbo, ki spominja na likalnik, so postavili leta 1935 po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika
Zgradba na Krekovem trgu je bila nekoč Mestni dom, danes v njej domujeta Lutkovno in Šentjakobsko gledališče
Zgradba na Krekovem trgu je bila nekoč Mestni dom, danes v njej domujeta Lutkovno in Šentjakobsko gledališče

Palačo na Krekovem trgu so gradili od 18.julija 1898 do 30. septembra 1899 po načrtih ljubljanskega arhitekta Cirila Metoda Kocha. Namenjena je bila gasilcem. V pritličju je bil prostor za avtomobile, v zgornjih nadstropjih pa so bila stanovanja za gasilske in mestne orožnike. V zgradbi je bila tudi reševalna postaja pa uprava vodovoda in še marsikaj kar je mesto potrebovalo za svoje delovanje. Zaradi vse te vsebine, so jo poimenovali Mestni dom. Stolpič na strehi so uporabljali kot opazovalnico. Danes je tam Martin Krpan in njegova kobilica, ki se vsako uro prikažeta in zabavata mimoidoče. Danes je v stavbi Šentjakobsko gledališče, ki je tam že od leta 1932. V pritličju je Lutkovno gledališče Ljubljana, v podstrešju pa je muzej lutk. (vir: gledališka arhitektura)

Ljubljanska Stolnica in Nadškofijski dvorec na Ciril Metodovem trgu
Ljubljanska Stolnica in Nadškofijski dvorec na Ciril Metodovem trgu
Stranska vrata ljubljanske Stolnice s podobami slovenskih škofov
Stranska vrata ljubljanske Stolnice s podobami slovenskih škofov
Dvonadstropne hiše nasproti Stolnice se imenujejo duhovniške hiše
Dvonadstropne hiše nasproti Stolnice se imenujejo duhovniške hiše
Grb na Nadškofijskem dvorcu, ki ga je nekoč obiskal sam Napoleon
Grb na Nadškofijskem dvorcu, ki ga je nekoč obiskal sam Napoleon
Izvesek ljubljanske gostilne Sokol
Izvesek ljubljanske gostilne Sokol
Palača, ki stoji med Gornjim in Levstikovim trgom, je bila postavljena 1901. leta. Avtor secesijskega pročelja je arhitekt Max Fabiani. Pod zimsko kapo se skriva Herkulov vodnjak
Palača, ki stoji med Gornjim in Levstikovim trgom, je bila postavljena 1901. leta. Avtor secesijskega pročelja je arhitekt Max Fabiani. Pod zimsko kapo se skriva Herkulov vodnjak
Zoisova palača na Bregu. Zgrajena je iz treh sosednjih hiš, postavil pa jo je oče slovenskega razsvetljenca Žige Zoisa.
Zoisova palača na Bregu. Zgrajena je iz treh sosednjih hiš, postavil pa jo je oče slovenskega razsvetljenca Žige Zoisa.

Podobno: Ljubljana

Ljubljana, 27. december 2012

Foto album. Danes smo v Ljubljani pričakali Dedka Mraza, dobra vila nam je izpolnjevala želje, v frančiškanski cerkvi smo v dolgi vrsti čakali za ogled jaslic, na Mesarskem mostu pa nas je zabavalo ulično gledališče Ana Monro, oziroma njena zimska sestra Ana Mraz.

Mestna hiša v Ljubljani v pričakovanju Dedka Mraza. Dobra vila izpolnjuje želje
Pa že prišel je med nas, stari, dobri, Dedek Mraz. Pričakala ga je množica malih in velikih otrok pa tudi naš župan Zoran Jankovič
Frančiškanska cerkev na Prešernovem trgu. Obisk frančiškanskih jaslic je bil danes izjemen
Dedek Mraz pred mestno hišo

Sprevod Dedka Mraza se prične na Križevniški ulici, nato pa se nadaljuje: Breg, Čevljarski most, Mestni trg, Stritarjeva ulica, Prešernov trg in končna postaja Kongresni trg.

Atrij ljubljanske mestne hiše
Nabito poln Mestni trg, prišel je Dedek Mraz
Kresija in Plečnikove tržnice
Mesarski most
Mesarski most s ključavnicami zaljubljencev in pogled na Plečnikove tržnice
Ulično gledališče Ana Mraz in požiralec ognja, na Mesarskem mostu
Novoletna izložba slaščičarne Zvezda
Princeske in dobre vile, ki krasijo park Zvezda, so izdelali otroci ljubljanskih osnovnih šol

Jaslice pri frančiškanih

Povezano: Veseli december v Ljubljani

Sorodno: Veseli december v Celovcu, Izlet v Celovec

Izlet na Podpeško jezero

Izlet v okolico Ljubljane, Ljubljansko barje, Podpeško jezero.

Naravni spomenik, jezero pri Podpeči

Jezero pri Podpeči se nahaja na robu Ljubljane, na Ljubljanskem barju. Do tja se lahko pripeljemo z mestnim avtobusom številka 19 b, se peljemo mimo znamenite Plečnikove cerkve Svetega Mihaela in izstopimo na zadnji postaji, do jezera je slabih pet minut hoje.

Simpatično jezero je naravni spomenik in kraška posebnost. Napaja ga Mlinski potok, ki teče iz kraškega zaledja. Podpeško jezero je okroglo, lijakaste oblike, saj ima na sredini, globok, lijakast odtok.

Skupaj z jezerom je zavarovana celotna močvirska ravnina okoli njega, vse skupaj pa je čudovita destinacija za foto sprehod. Ob lepem vremenu je tu veliko ljudi, ki ribarijo, se sprehajajo in si polnijo baterije. Nekateri se pripeljejo s kolesi, nekateri z mestnim avtobusom, na žalost pa je največ tistih, ki pridejo z avtomobili do gostišča Jezero.

Podpeško jezero je tudi izhodišče za ljubitelje pohodništva. Od tu se lahko odpravite do Svete Ane, do Ledene jame, na Krim pa verjetno še kam.

 

 

 

Gozd ob Podpeškem jezeru
Podpeško jezero je naravni spomenik
Tudi mokrišče okoli Podpeškega jezera je zaščiteno
Mokrišče ob Podpeškem jezeru
Kopriva v cvetju
Kalužnice, Podpeško jezero
Podpeško jezero je kraška posebnost
Življenje ob Podpeškem jezeru
Na majhni vzpetini pri Podpeškem jezeru, stoji mala cerkev Svetega Lovrenca
Cerkev Svetega Lovrenca, v vasi Jezero (Podpeško jezero) so postavili že v 12. stoletju. Današnjo podobo je dobila v 17. stoletju

Ideja za izlet : Zajčja dobrava

Ljubljana, 25. februar 2012

V Ljubljani je bila zadnja sobota v februarju, lepa, sončna in skoraj spomladanska, saj so namerili kar 19 stopinj. Dan kot naročen za foto sprehod.

Znamenita Krakovska kapelica na Emonski ulici

Foto sprehod po Ljubljani: Emonska ulica, mimo znamenite Krakovske kapelice, ki sloni na emonskem obzidju. Čez Trnovski most, mojstrovina arhitekta Plečnika, do Trnovskega pristana, od tu na Špico, kjer smo opazovali nutrije in race.

Od Špice do botaničnega vrta, ki je še v zimskem spanju. Bajer na sredini še pokriva ledena plošča, malo naprej pa je travnik že prekrit z zvončki. Od botaničnega vrta, nadaljevanje sprehoda po najnovejši sprehajalni poti ob Ljubljanici, to je Prulsko nabrežje.

Povsod polno ljudi, ki posedajo na klopeh in na vrtovih številnih gostilnic na nabrežjih Ljubljanice. Ponekod ulični glasbeniki zabavajo mimoidoče, če pa pogledamo malo višje, nas različni izveski opozarjajo na pestro dogajanje v naši čudoviti Ljubljani.

Plečnikov kamniti most in trnovska cerkev
Park impresionistov v Trnovem
Rihard Jakopič, slovenski slikar
Trnovski pristan
Proti ljubljanski Špici
Nutrija v Ljubljanici
Bajer v ljubljanskem botaničnem vrtu še vedno pokriva led ...
... in nekaj korakov stran od ledenega ribnika, travnik z zvončki
Nova sprehajalna pot ob Ljubljanici, nasproti Trnovskega pristana, Prulsko nabrežje
Razglednica Ljubljane
Le kaj pomenijo vsi ti čevlji pod Ljubljanskim gradom
In zakaj je ta hiška nad Prešernovim trgom
Pomlad že prihaja

Zanimivosti Ljubljane: Pustovanje v Ljubljani


Dedek Mraz v Ljubljani

Zanimivosti Ljubljane: veseli december, sprevod dedka Mraza po starem mestnem jedru Ljubljane.

Dedek Mraz v Ljubljani

Sprevod dedka Mraza v Ljubljani bo vse do vključno 30. decembra 2011. Ob 17. uri se dedek Mraz, na Križevniški ulici povzpne v sani, v katere sta vprežena dva lipicanca. V spremstvu, godcev, snežakov, mišk in zajčkov, se odpravi po starem mestnem jedru: Breg, čez Čevljarski most, na Mestni trg, kjer ga je pričakal začasni ljubljanski župan, Aleš Čerin.

Nad dedkom Mrazom so navdušeni mali in veliki. Dedek s svojim spremstvom deli bonbone, nagovarja otroke, ti pa mu navdušeno pojejo pesmi, ki so ustvarjene prav zanj.

Od Mestnega trga se sprevod počasi pomika po nabito polni Stritarjevi ulici, čez Prešernov trg do Kongresnega trga, kjer se dedek Mraz poslovi.

Zadnji teden veselega decembra lahko na Kongresnem trgu ob 20. uri prisluhnemo različnim glasbenim izvajalcem, začela je Siddharta, zaključili pa bodo Kingstoni, 1. januarja 2012.

Na Mesarskem mostu se lahko zabavamo z uličnim gledališčem, Ana Mraz vse do 30. decembra 2011. od 19. do 21. ure. Natančen program prireditev je na ljubljana.si

Pa že prišel je med nas, stari, dobri, dedek Mraz ... Ljubljana, Mestni trg
Novoletno okrašen Plečnikov steber na Čevljarskem mostu
Lipicanca čakata na dedka Mraza
Dobra vila pred ljubljansko mestno hišo
Dedek Mraz in začasni ljubljanski župan Aleš Čerin, sta delila bonbone
Dedek Mraz nam je odpeljal začasnega župana :)
Spremstvo dedka Mraza, zajčki, miške ... so delili bonbone
Mesarski most: ulično gledališče Ana Mraz, do 30.12.2011 od 19. do 21. ure
Novoletna, secesijska, Miklošičeva ulica v Ljubljani

Povezano: Veseli december 2011

Krizanteme

Krizantema je roža, ki v jesenskem času zacveti v vseh mogočih barvah in velikostih.

Krizantema

Krizantema je kraljica jeseni, saj v tem letnem času zacveti v vsej svoji lepoti. Kar je posebnost te rože, je velika paleta barv, od bele, rumene pa vse do rjave in škrlatne. Baje jih ni samo v črni in modri barvi. Tudi velikost cvetov je od majhnih, ki jih lahko gojimo na balkonih, v lončnicah pa do ogromnih čudovitih svetov.

Domovina krizanteme je Kitajska in Japonska, v Evropi pa jo gojimo vse od druge polovice 18. stoletja.

Ker krizanteme tako pozno  zacvetijo, so idealne za okrasitev grobov. V teh dneh, ko sem se sprehodila mimo Plečnikovih Žal, je bila pot polna rož. V čudovitem sončnem dnevu sem uživala v pisani paleti barv in jih kar nekaj tudi pofotkala.

Krizanteme imajo pisano paleto cvetov

Bela krizantema

Pajkovka

Krizanteme z malimi cvetovi lahko gojimo tudi na balkonih

Velika žoga ali drobna krizantema

Nežna, bela, čudovita

Okrasno zelje

Sončni cvet

Podobno: Najlepši vrt

Razstava orhidej

Križevniška ulica

Ljubljana, znamenitosti in zanimivosti: Križevniška ulica, nova ljubljanska kulturna četrt.

Srednjeveški dan na Križevniški ulici.

Križevniška ulica v Ljubljani je ena najstarejših. Njena zgodovina sega do srednjega veka. Ta slikovita srednjeveška ulica se nahaja med Plečnikovimi Križankami in Bregom, kjer pristaja tudi ladjica Ljubljanica. Ulica je postala nova ljubljanska kulturna četrt.

Po Križevniški ulici so postavili klopi z verzi znamenitih slovenskih pesnikov, kot je Prešeren ali pa Srečko Kosovel, ki je tu nekoč tudi živel. Portale palač so okrasili z rožami in ustvarili čudovit ambient za kulturna druženja.

Nosilec kulturne dejavnosti je Mini teater, ki ima svoje gledališče na Križevniški 1. Tako so 2. oktobra 2011. organizirali  Festival srednjeveške in renesančne glasbe ter Srednjeveški dan v Ljubljani. Ogledali smo si lahko srednjeveško tiskarno in tržnico, srednjeveške obrtnike, se učili črk lepopisja. Postavili so tudi večji viteški tabor s prikazom viteških veščin in družabnih iger.

Sprehod po ljubljanskem Bregu v srednjeveških oblačilih
12. Festival srednjeveške in renesančne glasbe ter Srednjeveški dan v Ljubljani
Srednjeveška tiskarna na Križevniški ulici
Mini teater, Križevniška 1
Renesančna glasba na Križevniški ulici
Paževska šola, preizkus spretnosti pri streljanju s samostrelom
Srednjeveški samostrel in buzdovan
Viteški tabor, preizkus v borilnih veščinah
Lončarstvo
Srednjeveški tiskar
Srednjeveška tiskarna na Križevniški ulici

Prireditve v Ljubljani: Svetovni dan živali