Obsedenosti v času krize, Avgust Demšar

Detektivski roman. Šesti primer inšpektorja Martina Vrenka in njegove ekipe, da o psu niti ne govorimo.

Obsedenosti v času krize, Avgust Demšar, založba Sanje 2012, 432 strani

Martin Vrenko, visji kriminalistični inšpektor iz Maribora, si še ni popolnoma opomogel od svojega dopusta v Opatiji, kjer je mimogrede rečeno, pomagal rešiti umor, se je ta zgodil tudi v Mariboru. Ob vznožju hriba Urban, je pohodnik našel moško truplo. Kasneje so kriminalisti ugotovili, da gre za umor. Če bi šlo za rop, bi ropar prav gotovo odnesel skoraj 7000 € vredno uro, ki je bila še vedno na pokojnikovi roki.

Pri preiskovanju območja, je ekipi pomagal tudi nemški ovčar, ki pa se ni prav dobro odrezal. Pač tako je, ni vsak nemec že takoj kot komisar Rex.

Nemški ovčar

Preiskovalci so kljub temu našli nekaj sledi, toda premalo, da bi lahko zoožili krog osumljencev. Teh je kar nekaj: od žene in hčerke pa do dveh sester. Razlog za umor bi imeli tudi zaposleni v njegovem podjetju, saj ga je finančno popolnoma izčrpal in so nekateri ostali brez službe.

Inekcija inzulina, ki so jo našli na prizorišču umora, kaže da bi lahko bil storilec tudi oče umorjenega. Toda to se zdi skoraj vsem nemogoče. Starejši Hafner je sicer res sladkorni bolnik, ki uporablja inzulin, toda je tudi invalid na vozičku in prebiva v domu za starejše. Težko bi sam opravil takšno dejanje. Mogoče pa ni bil sam. Ja, vse je možno.

Skozi vse zaplete in razplete pa pridemo na koncu do dokumenta, ki ga najde inšpektor Vrenko in zaradi katerega je primer zaključen.

Družina kriminalista Breznika ima doma petinpoletnega kraševca in zanimiv je pisateljev opis te čudovite slovenske pasme: “Kraševec Runo je značilen predstavnik svoje vrste.Je ogromen, a prijazen in nemoteč pes. Laja skorajda nikoli, vseeno pa nalogo čuvaja opravlja nadvse uspešno. Recimo, kadar se njegovemu območju približa kdo z vonjem, v katerem Runo zazna zle namene, pride iz svoje ute, odide do nepovabljenega in se pred njim ob ograji sprehodi sem ter tja. Ob tem ne laja, ne renči in ne kaže čekanov. Še več, zdi se, kot da se za človeka na oni strani sploh ne zmeni. Vseeno pa je njegovo sporočilo popolnoma jasno in nedvoumno. No, tako, pravi Rino, tukaj sem, takšen sem, dobro si me oglej, zdaj pa premisli, ali se ti splača uganjati lumparije.”

Pasma: kraševec, edina priznana slovenska pasma.

Primeri inšpektorja Vrenka: Hotel Abbazia

Tanek led

Avgust Demšar, Evropa

Inšpektor Martin Vrenko, kriminalist I. Marko Vreznik in kriminalistka Ivana Premk, so ekipa kriminalistov, ki preiskujejo umore na območju Maribora in so glavni junaki serije kriminalk, ki jih piše Avgust Demšar.

Avgust Demšar, Evropa, 249 strani, Založba Sanje 2010

Tokratni primer inšpektorja Vrenka, se dogaja ob koncu leta 2006. in na začetku 2007. ko Slovenija dobi novo € valuto in tako postane polnopravna članica velike Evrope.

Inštitut za sodobne evropske študije v Mariboru priredi mednarodni simpozij, s povabljenci iz Slovenije in tujine. Med povabljenci je tudi ugledni profesor Kevin Douglas iz Kanade. To je njegovo prvo potovanje v Evropo in na žalost tudi zadnje.

Truplo profesorja iz Quebeca najdejo v reki Dravi, tam kjer reka zapusti Maribor in se usmeri proti najstarejšem slovenskem mestu, Ptuju. Sprva se zdi, da gre za nesrečo. Kevin se je zvečer, po banketu udeležencev simpozija, odpravil še na vsakodnevni tek. Morda je zdrsnil in padel v reko, morda pa tudi ne.

Inšpektor Vrenko se vse bolj nagiba k drugi možnosti in vse bolj se mu zdi, da bo zanj in njegovo malo kriminalistično ekipo kar precej dela, preden bo primer rešen, če seveda sploh imajo primer.

Najstarejše slovensko mesto Ptuj.
Reka Drava.

Slovenska kriminalka – Tanek led, Avgust Demšar