26.3.2013 Enodnevni izlet v Benetke ali Padovo, lahko pričnemo ali končamo v Trevisu. Čudovito staro mestno jedro, palače in trgi, cerkve in galerije, kanali in otočki, srednjeveško mestno obzidje. Vse to in še več je Treviso, mesto na vodi (citta d’acqua).
Treviso je glavno mesto italijanske pokrajine Treviso, ki je del dežele imenovane Benečija. Severna soseda Trevisa je pokrajina Belluno. Tam se je, v Pieve di Cadore, rodil veliki italijanski slikar Tiziano Vecellio. Če gremo proti jugu, pridemo v znamenito Padovo, na zahodu pa nas čaka Vicenza, Palladievo mesto.
Treviso, mesto na vodi, Citta d’acquaTreviso, deklica v vodi. Kanal med galerijo in otočkom na katerem je ribja tržnica, Pescatori
Skozi Treviso teče reka Sile, na kateri je bilo nekoč veliko mlinov. Danes so le kot turistična znamenitost. Med velike zanimivosti Trevisa spada tudi ribja tržnica, ki se nahaja na otočku, med kanali.
Treviso, glavni mestni trg, Piazza del Signori in mestni stolpTreviso, palača Trecento, začetki segajo v leto 1185, sedež mestnega svetaTreviso, muzej Dante AlighieriTreviso, staro mestno jedroTreviso, katedrala, duomoTreviso, detajl palače, zanimiv dimnikTreviso, čudovita palača v beneškem sloguTreviso, cerkev sv.Nikolaja je nastala na začetku 14. stoletjaTreviso, cerkev sv. Nikolaja je zgrajena v gotskem sloguTreviso, mestno obzidje
Benetke leta 1681. in Benetke danes, dve zgodbi, ki se prepletata, zgodbi o steklarski umetnosti, ljubezni in spletkah.
Pihalec stekla z Murana
Knjiga Pihalec stekla z Murana nam pripoveduje dve zgodbi. Ena sega v leto 1681., ko imajo Benetke monopol nad steklarstvom. Zaradi nevarnosti požara, je Veliki svet Benetk, leta 1291. odloči, da se proizvodnja stekla iz Benetk prestavi na otok Murano. Pihalci stekla so bili na otoku kot jetniki, saj ga niso smeli zapustiti, da ne bi izdali skrivnosti te umetnosti.
Za pot v Benetke je bila potrebna posebna dovolilnica, ki so jo dobili samo izbrani mojstri. Med njimi je bil Corradino Manin, veliki mojster in umetnik. Njegovi lestenci, ogledala in čaše so krasili številne palače in cerkve v Benetkah.
Zgodba današnjih dni pa je zgodba Leonore Manin. Zaradi nesrečne ljubezni, se iz Londona odpravi na novo življenjsko pot, v rodne Benetke. Tudi sama umetnica, si želi začeti novo kariero po sledi sorodnika, kot pihalka stekla. Toda spletke tudi njej, prav tako kot Corradinu, uničijo kariero. Da bi oprala svoje in Corradinovo dobro ime, se odloči raziskati zgodovino družine Manin.
Marina Fiorato, Pihalec stekla z Murana, 257 strani, Mediatop 2010
Ali ji bo uspelo in kaj vse bo odkrila, bo lahko ostala v Benetkah, ali se bo morala vrniti v London pa prav zdaj, ko je spoznala Alessandra … In kaj ima pri vsem tem francoski kralj Ludvik XIV?
Zanimivo in berljivo, zgodovinska, ljubezenska kriminalka, kjer lahko vsi, ki radi zahajamo v Benetke, podoživljamo palače, trge, mostove in male beneške ulice po katerih hodita glavna junaka.
Marina Fiorato je diplomirana zgodovinarka in na pol Benečanka. Diplomirala je na oxfordski in beneški univerzi. Poročila se je v Benetkah, na Canalu Grande, zdaj pa z družino živi v severnem Londonu.
Otok Murano v Beneški laguni in tovarna muranskega steklaBenetke, Trg San Marco
Zanimiva zgodba o življenu s hišnim ljubljenčkom, samojedom Orijem.
Zanimiva in duhovita zgodba o samojedu Oriju, je napisana za vse generacije. Še posebaj pa je zanimiva za ljubitelje psov, ki imajo pse ali pa smo jih nekoč imeli. Ko pisateljica, opisuje Orijevo obnašanje, se spomnim tudi na svojo Kalo, pritlikavi pudelj, ki se do svojih ljudi ni nič drugače obnašala kot Ori. Prav tako nas je razveseljevala in zabavala, s svojimi norčijami celih petnajst let …
Knjiga, Ure pasjih dni je razdeljena na tri dele. Tri zgodbe nam pripovedujejo o življenju Orija in njegovih ljudeh. Vsi skupaj s prijaznim samojedom na čelu so bili svetovni popotniki, zato v knjigi izvemo tudi marsikaj zanimivega o krajih kjer je družina živela.
Svoje srečno pasje življenje je Ori začel v Ljubljani, nadaljeval v Pragi, nato pa se preselil na Kras. V tem zadnjem delu nas tudi pouči, da je zmotno mnenje, da Benetke stojijo na pilotih, ki so jih naredili iz kraškega hrasta, saj tako velikih hrastov na Krasu sploh ni bilo. Lepa reč.
Pisateljica, ki je po svoji izobrazbi slikarka, se v knjigi sprašuje, “Kaj dela pes ves božji dan, kadar seveda ne spi? Čemu služi?” In odgovor je “Ničemur in v tem je njegova slava.”
S tem, da pes ne služi ničemur pa se ne morem strinjat. Pes je pravi terapevt, tudi “navaden” hišni ljubljenček obvlada terapijo, kaj šele tisti, ki jih posebej pripravljajo za tak namen, psi reševalci, terapevtski psi kot so Tačke pomagačke, Ambasadorji nasmeha pa še bi lahko naštevala.
Pasma: samojedBenetke - VeneziaLjubljana, izlet z ladjico Ljubljanica
Fotografije samojeda so nastale na pasji razstavi v Ljubljani, CACIB Ljubljana 2010, ni Ori, ki je glavni junak knjige
Foto blog. Enodnevni izlet v Benetke na ogled Beneškega bienala, ki traja od 4. junija do 27. novembra 2011
Bankomat z orglami, postavitev ameriškega umetnika na bienalu v Benetkah
Odpravili smo se na enodnevni izlet, mimo devinskega gradu, v Benetke, na ogled mednarodnega bienala moderne umetnosti, ki je že 54-ti po vrsti. Glavno prizorišče razstave je Giardini, kjer se nahajajo paviljoni posameznih držav. Še vedno stoji tudi paviljon z napisom Jugoslavija, v njem pa je razstava srbskega umetnika.
Drugi del bienala je nedaleč stran, v tovarni orožja in se imenuje Arsenale. Tretji del bienala pa je v galerijah in drugih prostorih, ki so posejani po Benetkah. Slovenski umetnik je svojo moderno umetnino postavil v galeriji A+A.
Če sem iskrena, na Beneškem bienalu so mi bili najbolj všeč nekateri razstavni paviljoni. Všeč mi je bil Mađarski, med modernimi umetninami mi je v oko padel bankomat z orglami. Ko vtipkaš svojo številko, zaigrajo orgle. Za veliko “umetnin” se vprašaš pa kako je temu uspelo prit na tako eminentno razstavišče.
Za uravnoteženost bienala moderne umetnosti so poskrbeli s staro dobro klasično umetnostjo, vsaj zame. Po prehojenih kilometrih smo si lahko vsaj oči spočili na umetniških delih slikarja Tintoretta.
Vhod na razstavni prostor Beneškega bienala, GiardiniAmeriški paviljon na bienalu, umetniško na glavo obrnjen tankNemški paviljon na bienaluUmetnina francoskega umetnika, nekaj o rojstvih ...Ameriški umetnik si je zamislil stol, ki se lahko spremeni v posteljo. Odlična zamisel za avtobuse, ki prevažajo turiste v daljna mesta. Všeč mi jeSrbska postavitev na Beneškem bienaluMadžarski paviljonZadnja večerja, beneški slikar iz 16. stoletja, slavni Tintoretto
Madona z otrokom, na vogalu Lože v Kopru. Postavili so jo v spomin na kugo, ki je tu pustošila v letu 1554
Vroče poletne dneve je najbolje preživljati ob morju, saj meni je tam najbolj všeč. Iz Ljubljane, ki je v teh dneh prava kotlovnica, smo se odpravili na slovensko obalo, v Slovensko Istro in še bolj natančno v Koper. Zakaj pa ne, morje v Slovenski Istri ni prav nič slabše od tistega v južni Istri. Tudi cene so sprejemljive, morska hrana pa odlična.
Po plavanju, prebiranju počitniškega branja in dobrem poznem kosilu, je čas za sprehod. Ne rečem, da se ni lepo sprehajati ob morju in ob tem še občudovati jahte in jahtice v marini, toda moj nasvet je sprehod po starem mestnem jedru. Po čudovitih mestnih ulicah in med palače, ki imajo zanimive zgodbe o ljudeh, ki so v njih živeli in kaj vse bi lahko povedale o stoletji, ko tu ponosno stojijo.
Velik pečat v Kopru so pustile tudi velike Benetke, kajti Benečani so vedno znali ceniti lepoto, ki so jo tu našli. Danes je nekaj hiš še ohranjenih, kot je čudovita rdeča benečanska hiša imenovana De Rin, na Cankarjevi ulici. Krilatih beneških levov in značilnih beneških oken pa najdemo nešteto.
Pretorska palača in konjska vprega na Titovem trguVerdijeva ulica in koprska mestna upravaMestni grb Kopra, detajl na vhodnem portalu hiše na Verdijevi ulici
Trkalo na vhodnih vratih palače Pizzarello-Palma v KopruKrilati beneški lev na Palači Totto, Kidričeva ulica, KoperBastion Belveder, ohranjeni del nekdanje mestne utrdbe. Danes z njega občudujemo turistične ladje, ki prihajajo v Koper.Turistična ladja se je na križarjenju ustavila tudi v luki Koper.Fontana in sončni zahod v Kopru.
Po ogledu znamenitosti Ferrare, kot je palača Diamanti in grad Estenze, smo se odpravili proti delti reke Pad in Beneški laguni. Tokrat nismo obiskali Benetk, temveč malo, slikovito ribiško mestece Cammacchio, ki mu pravijo tudi male Benetke.
Commacchio leži na trinajstih majhnih otočkih, prepreden je z kanali in mostovi. Podobno kot Chioggia ali pa pisan otok Burano. Ima pa Commacchio eno znamenitost, ki je nima nihče od naštetih. Ima “Tromostovje” oz. Treponti. Most so zgradili leta 1638. in je nekakšna meja med kanali starega mestnega jedra in centrom mesta.
V osrčju delte reke Pad se nahaja Naravni park, naravna znamenitost Italije in dežele Emilia Romagna, kjer lahko občudujemo različne vrste ptic in ohranjena slana mokrišča.
Treponti, zgrajen leta 1638.Commacchio, kanali in ladjice, nekatere so spremenili v kavarnice.Ribiško mestece v Beneški laguni.Pokrita stara tržnicaKatedralaTreponti še z druge straniCommacchioStaro mestno jedro, kanali, mostovi ...Skoraj vsaka hiša je restavracijaBeneška laguna
Enodnevni izlet v italijansko deželo Emiglia Romagna in ogled nekaterih znamenitosti mesta Ferrara in obmorskega mesteca Commacchio.
Srednjeveška Ferrara je od leta 1995. pod zaščito UNESCO, dana na seznam svetovne kulturne dediščine.
V jutranjih urah smo se odpravili iz Ljubljane, mimo Benetk, Padove in Chioggie do italijanskega mesta Ferrara. To lepo srednjeveško mesto se nahaja v deželi Emiglia Romagna, čigar glavno mesto je Bologna.
Ferraro obdaja 9.200 m dolgo srednjeveško obzidje, katerega velik del je ohranjen. Nekaj metrov široko obzidje danes slui za rekreacijo in druženje meščanov.
Znotraj obzidja je največja znamenitost Ferrare grad Estenze, ki ga je postavila močna družina d’Este, ki je v času renesanse tu vladala.
Poleg gradu, mesto krasijo številne renesančne palače s čudovitimi atriji in urejenimi vrtovi. Ena najbolj znanih je palača Diamanti, ki jo krasi 8.500 marmornih blokov v obliki diamantov.
V Ferrari je katedrala iz 12. stoletja z zanimivim pročeljem, na katerem se lepo vidi kar nekaj umetniških slogov. Nasproti katedrale stoji mogočna mestna hiša, ki je bila prvi dom družine d’Este.
Po kratkem počitku in odlični italijanski kavi, smo se odpravili do Beneške lagune in simpatičnega mesteca Commacchio, ki je znamenito tudi po svojem Tromostovju. To seveda ni delo našega mojstra Plečnika, most se imenuje Tre ponti. Zgrajen je bil leta 1638.
Commacchio je podobno kot velike Benetke, saj ga imenujejotudi male Benetke,prepreden s kanali, preko katerih vodijo številni mostički. Ima svojo katedralo, nekatere živo pisane hiške pa malo spominjajo na otok Burano v Beneški laguni.
Polni lepih vtisov smo se po delti reke Pad odpravili proti naši lepi Sloveniji.
Palazzo del Diamanti – palača Diamanti, ena najbolj znanih renesančnih palač.Atrij in park palače Diamanti v Ferrari.Grad Estenze – Castello d’Este, stoji v središču FerrareFerrara, pogled na mesto z gradu.Mestna hišaGlavni vhod v atrij mestne hiše.Katedrala v Ferrari iz 12. stoletja.Commacchio, Tre ponti – TromostovjeCommacchio ali male Benetke, Beneška lagunaCommacchio – Katedrala
Enodnevni izlet z vlakom do Kopra in naprej v Izolo.
Besenghijeva palača iz 18. stoletja v poznobaročnem slogu. V palači je ohranjena knjižnica družine z okoli 3000 knjigami. Danes je v njej glasbena šola in poročna dvorana.
Lepa, sončna, poletna sobota, kot ustvarjena za izlet na morje Odločila sem se za lepo Izolo.
Z jutranjim vlakom iz Ljubljane do Kopra, nato pa na avtobus in v približno 20-ih minutah si tam.
Izola je srednjeveško mesto, od leta 1280. do 1797. pa je bila del Beneške republike. Sledove Benetk najdemo na nekaterih izolskih palačah.
Sprehod po starem mestnem jedru, posedanje ob kavi z razgledom na morje, mediteransko kosilo, pa še poležavanje s počitniškim branjem na izolski mestni plaži, zvečer pa domov. Dan je bil popoln.
Mestna plaža v Izoli, kjer je pod košatimi drevesi prijetno hladno.Mandrač, ribiško pristanišče v Izoli.Veliki trg v Izoli, s pogledom na "mandrač".Manzolijeva palača in palača Lovisato, iz 15. stoletja, v beneško gotskem slogu.Palača v Drevoredu 1. maja v Izoli, je bila postavljena v drugi polovici 19. stoletja.Palača Besenghi v Gregorčičevi ulici. Lev na vogalu je iz 13. stoletja.Molilnica bratovščine bičarjev (Scuola Battuti) je iz leta 1451. in je ena najstarejših hiš v Izoli.Slikovite izolske ulice, Koprska ulica.
Enodnevni zlet v Beneško laguno, na ogled romantičnih Benetk, otoka Murano in Burano.
Hotel Gabrielli v Benetkah, kjer bivata tudi Brad Pitt in Angelina Jolie, kadar sta v tem mestu.
Izlet, Benetke z otoki, smo po ogledu otoka Burano in Murano, zaključili v vedno obleganih, romantičnih Benetkah.
Tokrat kakšne velike gneče ni bilo, saj se je poznalo, da se dogaja najpomembnejša stvar na svetu, Svetovno prvenstvo v nogometu JAR 2010. Pa tudi prazno ni bilo, ampak navajena sem, da je trg San Marco nabito poln.
Pred hotelom Gabrielli, na Riva degli Schiavoni, smo s panoramsko ladjo pristali in se iskrcali. Tu so na obali, vse do Doževe palače nanizani največji in najlepši hoteli v Benetkah. Poleg omenjenega, je tu še hotel Savoia in največji Danieli.
Hotel Danieli v Benetkah. Tu naj bi nekoč prespal tudi Dickens.Benetke, običajna slika, palače, kanali in znamenite gondole.V beneškem parku
Trg sv. Marka (Piazza San Marco), je središče dogajanja v Benetkah. Na trgu je bazilika sv. Marka, Campanille, s katerega je lep razgled na mesto in Beneško laguno.
Na trgu sv. Marka je stolp z uro (Torre dell Orologio) iz leta 1496. z znaki zodiaka. Pa Doževa palača, arheološki muzej in mondene kavarnice.
Doževa palača v BenetkahBazilika sv.Marka v Benetkah.Torre del Orologio, Stolp z uro in beneškim levom.
Enodnevni izlet na slovensko morje, izlet z vlakom v Koper – Capodistria
Koper, drevored palm ob morju.
Izlet v Slovensko Istro, na obisk njenega največjega mesta. Koper je pristaniško mesto, toda poleg pristanišča ima zelo veliko znamenitosti in zanimivosti, ki jih je vredno obiskati.
Koper ima čudovito staro mestno jedro. Razprostira se okoli koperske stolnice in Titovega trga.
Tu je veliko lepih in zanimivih palač in na marsikateri se vidi sled velikih Benetk, saj je kar nekaj palač zgrajeno v beneški gotiki. Koper ima veliko ohranjenih cerkva in samostanov. Da lahko občudujemo vso to lepoto, je treba stopiti skozi nekdanja glavna mestna vrata, imenovana Muda iz leta 1516. Nato pa po ozkih srednjeveških ulicah raziskovati mesto.
Tudi staro mestno jedro Kopra ima svoje kopališče, kjer je voda čista. Če se nočemo kopati pa popijemo kavo in občudujemo morske prizore. Lahko pa se tudi sprehodimo ob obali in mimo čudovitega drevoreda palm.
Pretorska palača na Titovem trgu je bila nekoč sedež različnih mestnih uradov.Loggia na Titovem trgu zgrajena v drugi polovici 15. stoletja v značilnem beneško gotskem slogu.Koperska stolnica, preplet beneške gotike in renesanse. Poleg nje mestni stolp, campanille po vzoru Benetk.Stare, ozke, zanimive ulice starega mestnega jedra Kopra.Povezava dveh hiš čez ulico, beneško gotska okna.
Rotunda Janeza Krstnika iz 12. stoletja, danes kapela Karmelske matere božje,Vrata Muda z delom obzidja iz leta 1516. Poleg so še manjša obokana vrata.Prešernov trg v Kopru. Vodnjak Da Ponte z beneškim mostom Rialto.
