Galerija Antun Augustinčič

Galerija kiparja Antuna Augustinčiča se nahaja v hrvaškem mestecu Klanjec, blizu Titovega rojstnega kraja Kumrovca. Odprli so jo leta 1976, v njej pa so na ogled dela, ki jih je veliki kipar podaril svojemu rojstnemu kraju. Tu se je rodil leta 1900. umrl pa je v Zagrebu, leta 1979.

Galerija Antun Augustinčič
Galerija Antun Augustinčič

Antun Augustinčič je bil veliko kiparsko ime v bivši državi Jugoslaviji, znan pa je bil tudi po svetu. Pred palačo Združenih narodov v New Yorku stoji njegov spomenik konjenika, imenovan Mir. Pri nas pa skoraj svak pozna kip maršala Josipa Broza Tita, ki je stal skoraj v vsakem večjem mestu. V Ljubljani je stal v parku Tivoli, pred Cekinovim gradom, danes Muzej novejše zgodovine.  Danes ga je možno videti pred Titovo rojstno hišo pa tudi pri Hiši cvetja v Beogradu pa verjetno še kje.

Kip MIR se nahaja pred palačo Združenih narodov
Kip MIR se nahaja pred palačo Združenih narodov
Kipar Antun Augustinčič je bil mojster v izdelavi kipov konj.
Kipar Antun Augustinčič je bil mojster v izdelavi kipov konj.

Galerija Antun Augustinčič je sestavljena iz dveh delov. V notranjosti galerije so na ogled plastike, doprsni kipi prijateljev in znanih osebnosti pa tudi javni spomeniki. Drugi del pa je okoli galerije, na prostem. Nekoč je bil to park bližnjega frančiškanskega samostana, v katerem so razstavljena kiparjeva dela.

Terasa galerije Antun Augustinčič in kip Branka Gavelle (gledališki režiser in pedagog)
Terasa galerije Antun Augustinčič in kip Branka Gavelle (gledališki režiser in pedagog)
Moša Pijade (slikar, novinar, narodni heroj)
Moša Pijade (slikar, novinar, narodni heroj)
"Prenašanje ranjencev" nagrobni spomenik kiparja Antuna Augustinčiča in njegove žene Nade
“Prenašanje ranjencev” nagrobni spomenik kiparja Antuna Augustinčiča in njegove žene Nade
Kip dekleta, v ozadju vodnjak in kip mame z otrokom.
Kip dekleta, v ozadju vodnjak in kip mame z otrokom.
Nekdaj frančiškanski park je postal galerija na prostem
Nekdaj frančiškanski park je postal galerija na prostem
Kipar Antun Augustinčič, avtoportret
Kipar Antun Augustinčič, avtoportret

Povezano: Klanjec – malo mesto ob Sotli

Klanjec, malo mesto ob Sotli

Na enodnevnem izletu po Hrvaškem Zagorju, smo obiskali tudi Klanjec. Zanimivo mestece, v katerem se je rodil tudi veliki kipar Antun Augustinčič.

Trga Antuna Mihanoviča, Klanjec, Hrvaška

Nedaleč stran od prve znamenitosti Hrvaškega Zagorja, Kumrovca in etno muzeja na prostem, se nahaja hrvaško mestece Klanjec, ki ga je vredno obiskati. Kot že ime samo pove, se je mestece razvilo na klancu. v dolini reke Sotle. V zgodovinskih virih, se Klanjec prvič omenja že leta 1463.

Na majhni vzpetini sredi mesteca stoji frančiškanski samostan in cerkev Blažene Device Marije, ki so ju zgradili leta 1630. Danes je okoli njiju sprehajališče z veliko zelenja pa tudi na klopi niso pozabili.

Ob samostanski vzpetini je bilo nekoč sejmišče, danes pa je tu lepo urejen trg Antuna Mihanoviča. Mihanovič je bil po izobrazbi pravnik in je delal kot sodnik, toda bolj je znan kot tvorec hrvaške himne “Lijepa naša”. Na trgu stoji spomenik Mihanoviču, pokopan pa je na pokopališču v Klanjcu.

Klanjec pa je znan še po enem velikem človeku, ki se je tu tudi rodil. To je kipar, Antun Augustinčič. Veliki kipar bivše skupne države Jugoslavije pa tudi v svetovnem merilu, saj pred palačo Združenih narodov stoji njegov kip, ki se imenuje Mir.

Augustinčič je svojemu rojstnemu kraju zapustil vse svoje kipe, mesto pa je leta 1976. zgradilo Galerijo Antuna Augustinčiča, v kateri so nekatera njegova dela tudi razstavljena.

Antun Mihanovič, pisec hrvaške himne Lijepa naša
Klanjec, frančiškanski samostan, postavljen leta 1630
Klanjec, skulpture na prostem, kiparja Antuna Augustinčiča
Klanjec, cerkev Blažene Device Marije
Oltar in notranjost cerkve Blažene Device Marije, Klanjec, Hrvaška
Mestna knjižnica Klanjec
Detajl na portalu frančiškanskega samostana
Frančiškanski samostan in cerkev
Mesto Klanjec je obdano s hribi in vinogradi

Povezano: Hrvaško Zagorje Titova rojstna hiša

Galerija Antun Augustinčič

Beograd – Spomenik Neznanemu junaku

Izlet v Beograd na ogled znamenitosti in zanimivosti.

Spomenik Neznanemu junaku na Avali

Spomenik Neznanemu junaku na Avali je znamenitost, ki jo moramo nujno obiskati, ko se odpravimo na izlet v Beograd. Avtor spomenika je kipar Ivan Meštrović. Navdih zanj je mojster našel v grobnici perzijskega vladarja Kira.

Spomenik Neznanemu junaku so postavili po naročilu kralja Aleksandra Karađorđevića Prvega, leta 1938

Ob vhodu v grobnico stojijo ogromni stebri v obliki ženskih figur, v narodnih nošah. to so: Slovenka, Vojvodinka, Srbkinja, Makedonka, Bosanka, Črnogorka, Dalmatinka in Hrvatica. Simbolizirajo združitev vseh narodov v takratni Kraljevini Jugoslaviji.

Kot zanimivost Slovenka je oblečena v narodno nošo iz Bele krajine.

V podzemnem prostoru se nahaja krsta s posmrtnimi ostanki neznanega vojaka. Ta del monumentalnega spomenika ni na ogled obiskovalcem.

Na tem delu Avale je stal že leta 1922. veliko manjši kamniti spomenik, ki so ga postavili vaščani iz okoliških vasi in ga posvetili Neznanemu junaku iz Prve svetovne vojne. Danes je ohranjen samo še kamniti križ, ki so ga prenesli na dvorišče cerkve Sv. Marije Magdalene, v Belem potoku.

Hotel Avala, zgrajen leta 1928. po načrtih ruskega arhitekta.
Do Spomenika Neznanemu junaku, na Avali, vodi lepo urejena peš pot
Ženske figure v narodnih nošah, delo kiparja Ivana Meštrovića. Tri kipe je izdelal kipar Pino Grasi
Pogled s Spomenika Neznanemu junaku na Avali
Restavracija hotela Avala
Stojnice na Avali, ob hotelu Avala.
Stolp na Avali

Povezano: Beograd

Blišč na Belem dvoru

Beograd – Avala

Izlet v Beograd, prestolnico Srbije.

Novi televizijski stolp na Avali meri 204,8 metrov

Ko smo obiskali Avalo, hrib v bližini Beograda, je bilo poletje in dobrih 40 stopinj. Avala je 511 metrov visok hrib, pokrit z gozdom, skozi katerega vodi kar nekaj označenih planinskih poti. Pravi raj za rekreacijo Beograjčanov.

Avala ima tudi nekaj znamenitosti, zaradi katerih jo oblegajo tudi turisti. Televizijski stolp je visok 204,8 metrov. Na višini 123 metrov je zastekljena razgledna terasa, s katere se ob jasnem vremenu vidi Beograd pa vse do Fruške gore.

Današnji stolp na Avali so gradili od maja 2077. do konca leta 2009. Nadomestil je stari stolp, ki ga je NATO leta 1999. bombardiral in porušil. Od starega stolpa je ohranjeno nekaj manjših delčkov, ki so razstavljeni v pritličju novega stolpa.

Na Avali je tudi hotel Avala. Zgradbo so postavili leta 1928. po naročilu kralja Aleksandra I. Karađorđevića in po načrtih ruskega arhitekta. Ob vznožju vhodnega stopnišča sedita dve sfingi. Ob pogledu na sfingi sem se spomnila na ljubljanske kamnite pse v Tivoliju.

V njej je imelo prostore Ministrstvo za gozdarstvo. Danes je tu hotel Avala z gostiščem. Za hotelom nas pot popelje do znamenitega spomenika neznanemu junaku, ki je delo kiparja Ivana Meštroviča.

Sedeča sfinga pred hotelom Avala je izdelal ruski kipar Vladimir Zagorodnjuk.
Do restavracije in razgledne terase peljeta dve hitri dvigali
Ostanki starega stolpa na Avali, ki so ga postavili leta 1965
Razgledna ploščad na stolpu
Pogled s stolpa na z gozdom pokrito Avalo in okoliška naselja
Pogled s stolpa na hotel Avalo in grobnico neznanemu junaku
Novi televizijski stolp na Avali so dokončali konec leta 2009

 
Povezano: Beograd – Kalemegdan in trdnjava

Hram sv. Sava v Beogradu

Skadarlija

Hrvaško Zagorje

Enodnevni izlet v Hrvaško Zagorje, od Titovega Kumrovca pa vse do Varaždina

Kip Josipa Broza Tita v Kumrovcu. Ustvaril ga je kipar Antun Augustinčič.

Enodnevni izlet v Hrvaško Zagorje se je pričel v Kumrovcu. Ogledali smo si etno muzej na prostem, Staro selo. Poleg Titove rojstne hiše, so obnovili še 40 hiš, ki nam prikazujejo življenje in delo ljudi na prehodu iz 19. v 20. stoletje.  Tako si lahko ogledamo hišo v kateri je živela tkalska družina ali pa hišo kovačeve družine. V eni izmed hišk je prikazana zagorska poroka.

Rojstna hiša Josipa Broza Tita, Kumrovec - Staro selo
Etno muzej na prostem, Kumrovec - Staro selo.

Iz Titovega Kumrovca nas je pot vodila v bližnje mestece Klanjec, kjer se je rodil hrvaški kipar Antun Augustinčič. Svetovno znan tudi po svojem kipu Mir, ki stoji pred palačo Združenih narodov v New Yorku.

Klanjec v Hrvaškem Zagorju, zvonik frančiškanske cerkve
Klanjec, Galerija Antuna Augustinčiča, hrvaškega kiparja.

Od umetnosti pa v Stubiško dolino na ogled baročnega dvorca grofov Oršič, v Gornji Stubici. Konec 60-tih let je bil obnovljen in spremenjen v Muzej kmečkih uporov. Nedaleč stran stoji tudi ogromen spomenik kmečkim uporom.

Baročni dvorec grofov Oršič v Gornji Stubici.
Arkadno dvorišče dvorca Oršič, na katerem prirejajo tudi kulturne prireditve.
Spomenik kmečkim uporom, (Matija Gubec) Gornja Stubica

Po ogledu dvorca grofov Oršič, smo se odpravili na romanje, v največje hrvaško romarsko središče, od leta 1715. naprej, Marija Bistrica. Svetišče je posvečeno Kraljici Mariji.

Svetišče v Mariji Bistrici posvečeno Kraljici Mariji.
Marija Bistrica - Trg papeža Janeza Pavla in Marijino svetišče.

Po romanju pa še na ogled starega baročnega mestnega jedra, mesta Varaždin. V drugi polovici 18. stoletja je bil Varaždin glavno mesto Hrvaške. Danes je to mirno mesto s čudovitimi palačami, cerkvami in samostani.

Varaždin - Trg kralja Tomislava
Varaždin - staro mestno jedro

 Prvi postanek na izletu v Hrvaško Zagorje:  Staro selo – Kumrovec

Izlet na Hrvaško: Izlet v deželo tartufov

Prešernov dan v Ljubljani

Pestro kulturno dogajanje v ljubljanskih muzejih in galerijah, na Ljubljanskem gradu in Prešernovem trgu.

Prešernove kroglice

Na današnji dan, 8. februarja 1849. je v Kranju umrl slovenski pesnik France Prešeren. Ta dan v Sloveniji praznujemo kot kulturni praznik. Muzeji, galerije in ostale kulturne ustanove odprejo svoja vrata za ogled svojih zakladov. Da ne bo pomote, odprejo jih tudi druge dni, na dan kulture pa je vstop prost.

Sončno vreme in skoraj 18 stopinj, kot da je že pomlad. Na Prešernovem trgu so dramski igralci recitirali Prešernove Poezije. Jaz sem se odpravila na Ljubljanski grad, na ogled razstave Slovenska zgodovina. V treh nadstropjih si lahko ogledamo slovensko zgodovino od Prazgodovine do samostojne Slovenije.

Po ogledu Ljubljane z najvišje točke, grajskega stolpa, sem se odpravila še v Mestni muzej, kjer so postavili na ogled leseno konico iz Ljubljanskega barja. Našli so jo septembra 2008. v Ljubljanici pri Sinji Gorici. Raziskave so pokazale, da je konica stara približno 40 tisoč let, izdelan pa je iz tise. (zloženka Mestnega muzeja)

Na Prešernovem trgu so dramski igralci brali Prešernovo poezijo.
Prešernove kroglice tudi za valentinovo
Turjaška palača, atrij - Mestni muzej Ljubljana
Lesena konica iz Ljubljanskega barja, izdelana iz tise, starost cca 40 tisoč let. Konica je v destilirani vodi.
Razstava Slovenska zgodovina na Ljubljanskem gradu
Kip Sveta Trojica je leta 1721. ustvaril kipar Francesco Robba.
Kralj Aleksander, kip je leta 1938. ustvaril slovenski kipar Lojze Dolinar
Zvonova v grajskem stolpu na Ljubljanskem gradu
Stopnišče grajskega stolpa in pogled na Ljubljano
Breg ob Ljubljanici, Zoisova palača in čudovito novo sprehajališče tik ob reki.
Pogled z grajskega stolpa na Prešernov trg.

Dogajanje v Ljubljani: Turizem in prosti čas 2011

Trnovski most

Ljubljana in Plečnik: Trnovski most, most ali trg, kar oboje bi rekla.

Plečnikov most v Trnovem in regulacija reke Gradaščice.

Plečnikov most povezuje dve nekdanji ljubljanski predmestji, ki sta danes že skoraj center Ljubljane, Trnovo in Krakovo. Trnovski most so po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika zgradili v letih 1931 in 1932.

Je eden redkih mostov v Evropi na katerem rastejo drevesa. Prvotno so tu zasadili ciprese, danes pa na njem kraljujejo nežne, bele breze, simbol Bele krajine.

Most pred trnovsko cerkvijo deluje kot čudovit trg, z brezovim drevoredom. Krasi ga kip sv. Janeza Krstnika, zaščitnika trnovske cerkve, izdelal pa ga je kipar Nikolaj Pirnat. Nasproti stoji svetilnik, ozka in elegantna piramida z črnimi lučmi. Na vogalih stojijo prepoznavne Plečnikove piramide.

Plečnik je uredil tudi obrežje reke Gradaščice, ob kateri je danes prijetno sprehajališče, prav tako kot Trnovski pristan, kjer je veliki mojster tudi pustil svoj pečat.

Trnovski most in trnovska cerkev
Trnovski most so po Plečnikovih načrtih zgradili leta 1932.
Kip sv. Janeza Krstnika, ki krasi Trnovski most, je delo kiparja Nikolaja Pirnata.
Svetilnik v obliki vitke piramide, ob njem breze in vse to na Trnovskem mostu.
Detajl Plečnikove piramide na Trnovskem mostu.
Na vseh štirih vogalih krasijo Trnovski most prepoznavne Plečnikove piramide.
Slovenski pisatelj in duhovnik Fran Saleški Fingar in arhitekt Jože Plečnik, sta bila prijatelja in soseda. Spominska plošča na pročelju Trnovske cerkve.
Pogled na hišo arhitekta Jožeta Plečnika z dvorišča Trnovske cerkve.

Povezano: Ljubljana in Plečnik 2.

Jaslice pri frančiškanih

V veselem decembru si vsekakor velja ogledati božične jaslice, ki jih vsako leto postavijo frančiškani v svoji cerkvi na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Jaslice v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.

Najbolj prepoznavna cerkev v Ljubljani je rdeča cerkev Marijinega oznanenja, ki dominira na Prešernovem trgu. Velika znamenitost cerkve je baročni oltar znanega kiparja Francesca Robbe.

Pred znamenitim baročnim oltarjem, frančiškani vsako leto, v času veselega decembra,  postavijo velike in zelo obiskane božične jaslice. Po ogledu praznične Ljubljane in vseh stojnic z darili in kuhančkom, ki so postavljene ob Ljubljanici vse do prazničnega Brega, si vsekakor velja ogledati tudi jaslice v frančiškanski cerkvi.

 

 

Frančiškanska cerkev Marijinega oznanenja na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Povezano: Praznična Ljubljana

Nadaljevanje: Prednovoletna Ljubljana

SNG Opera in balet

V Ljubljani gradimo, dozidavamo in obnavljamo.

Preden sem se odpravila na zimski sprehod po Tivoliju, sem se ustavila ob stavbi ljubljanske SNG Opera in balet, ki jo že nekaj časa obnavljajo. Čudovito palačo ljubljanske opere, kot smo jo poznali do zadnje obnove, so postavili leta 1892. po načrtih čeških arhitektov. Bogato pročelje krasijo jonski stebri, kiparsko okrasje, ki ga ti podpirajo pa je delo slovenskega kiparja Alojza Gangla, ki je bil rojen v Metliki, kjer so ob vhodu v Metliški grad postavili njegov doprsni kip.

Pročelje ljubljanske opere je znano tudi po kipih Alojza Gangla.
Pročelje ljubljanske opere je znano tudi po kipih Alojza Gangla.

Stavbo že nekaj časa obnavljajo, tokrat po načrtih slovenskih arhitektov in na zunaj je videti, da so že kar precej daleč z obnovo. Obenem pa so h stari lepotici dozidali še prizidek v obliki steklene stolpnice. Tudi stavbo SNG Opera in balet lahko zdaj uvrstim v moj zapis pod naslovom Ljubljana v steklu.

Novi stekleni prizidek SNG Opera in balet v Ljubljani.
Novi stekleni prizidek SNG Opera in balet v Ljubljani.

Staro in novo, z roko v roki. Zakaj pa ne, meni izgleda dobro. Lepo se dve različni obdobji Ljubljane najlepšega mesta, zlijeta v celoto.

Šolsko letalo nad ljubljansko opero.
Šolsko letalo nad ljubljansko opero.
SNG Opera in balet, staro in novo, z roko v roki.
SNG Opera in balet, staro in novo, z roko v roki.