Andrea Palladio in Vicenza

Enodnevni izlet v Vincenzo na ogled razstave velikih slikarskih mojstrov od Raffaella do Picassa in na foto sprehod po  starem mestnem jedru, s čudovitimi renesančnimi palačami italijanskega arhitekta Andrea Palladia.

Basilika Palladiana. Palladio je gotsko baziliko preoblekel v renesančno obleko.

Sloviti italijanski arhitekt Andrea Palladio, se je rodil 30.11.1508. v Padovi, kot Andrea di Pietro della Gondola. Ime Palladio mu je dal njegov mentor, grof Trissino, ki je zgodaj spoznal veličino mladega kamnoseka in ga odpeljal na študij v Rim. Kasneje sta mu bila v veliko pomoč tudi brata Barbaro, ki sta se navduševala nad klasično arhitekturo.

Arhitekt Palladio je občudoval rimsko in grško arhitekturo.  Obe sta imeli velik vpliv na njegovo delo. Palladijeve palače so prepoznavne, vhod krasijo visoki stolpi, na vrhu jih zaključuje trikotna strešica, kot bi vstopal v tempelj. Poleg tega pa še stebri, jonski, dorski, polstebri, oboki …  Takih palač je v Vicenzi veliko, saj je bil Palladio dolgo časa mestni arhitekt.

Palladio je znan po svojih čudovitih palačah in vilah pa tudi cerkve mu niso bile tuje. Nekaj arhitekturnih umetnin je ustvaril tudi v Benetkah, kamor si je vedno želel.

Bazilika Palladiana, gotska notranjost
Loggia del Capitaniato na Piazza dei Signori iz leta 1556, arhitekt Andrea Palladio
Kip arhitekta Palladia v Vicenzi
Piazza dei Signori z rimskima stolpoma, staro mestno jedro
Palladijeva palača Trissino Baston
Palladijeva palača Chiericati na trgu Matteotti
Del katedrale v Vicenzi z značilno Paladijevo kupolo
Vhod v gledališče, Teatro Olimpico
Palladijeva palača Cogollo se nahaja na Corso Palladio
Bazilika Palladiana

Mesta v Italiji: Cammaccio

Chioggia

Dunaj in veseli december

Dunaj, avstrijska prestolnica s cesarskimi znamenitostmi, s čudovitimi palačami in nešteto zanimivostmi ter umetniškimi razstavami. Pa tudi tak biser med mesti se v veselem decembru spremeni v eno samo bleščavo utripanje novoletnih lučk.

Vogalni detajl dunajske palače.

Po ogledu slikarske razstave Fride Kahlo na Dunaju, smo si v hladni decemberski nedelji ogledali še prednovoletni utrip mesta, oziroma kakšen je veseli december na Dunaju.

Nič kaj cesarsko, Dunaj je v tem veselem decembru ovešen z lučkami, ki so oblikovane v metulje in različne like in prav nič se ne podajo k čudovitim palačam. Stojnice so v ličnih hiškah, veliko različnih darilc je možno kupiti, še največ ljudi pa je pri stojnicah s kuhanim vinom in hrano. Glavno da je veselo in zabavno.

Lične hiške na dunajskem veselem decembru.
Novoletno okrašena Koroška ulica na Dunaju.
Dunaj, veseli december 2010
Malo bolj skromna dunajska stojnica
Zavarovalnica Generali na Dunaju.
Gledališče na Dunaju.
Marija Terezija Platz, novoletni sejem, zadaj palača muzeja umetnostne zgodovine.
Spomenik cesarice Marije Terezije na istoimenskem trgu.
Muzej Quartier z video inštalacijo

Povezano: Frida Kahlo na Dunaju

Brian Grover, Poljub iz Rusije

Brian Grover in Jim Rickards, Poljub iz Rusije, 275 strani, Mladinska knjiga 2010

Resnična zgodba in zanimivo počitniško branje.

On je Anglež, Brian Grover, strokovnjak za črpanje nafte, ki se leta 1931. v času svetovne gospodarske krize, odpravi v takratno Sovjetsko zvezo, da bi dobil delo na naftnih poljih, kot mu je obljubil angleški poslovnež Talbot.

Ona je Rusinja, Ileana (Lena) Petrovna, je medicinska sestra, ki živi in dela v Moskvi.

Nekega večera ju usoda pripelje v isto ložo gledališča Bolšoj. Brian je s prijateljema, Lena pa je sama in se nervozno preseda kot bi nekoga pričakovala (koga, izvemo proti koncu knjige). Ker je videla, da jo Brian opazuje, je odšla iz lože. Brian je stekel za njo, toda v preddverju gledališča ni bilo nikogar. Dohitel jo je na ulici in se ji opravičil, ker si jo je ogledoval. Povabil jo je na pijačo, toda Lena je odklonila. Ker je bilo zelo mraz, ji je dal svojo jakno. Razšla sta se in šele v preddverju je Brian opazil, da nima suknjiča, v njem pa so bili tudi dokumenti in denar.

Kljub dvomu jegovih prijateljev, da ne bo videl ne dekleta ne denarja, je Brian čutil drugače, verjel je da ga bo Lena poiskala. In res je prišla, prine3sla suknjič z vsem kar je bilo v njem in tokrat je sprejela povabilo na pijačo.

Tako se je začela ljubezenska zgodba med Leno in Brianom. Dolga ljubezenska zgodba, ki je premagala vse ovire, celo zloglasno Ljubianko, kamor so zaprli Brina, zaradi spektakularnega vdora na rusko ozemlje. Ljubezenska zgodba, ki je ganila tudi takrat drugega moa v državi, Berijo. Ta mu je izročil vse potrebne dokumente in dovoljenja, da sta lahko z Leno zapustila Sovjetsko zvezo.

Še ena resnična zgodba: Dolga pot domov

Ana Desetnica

V Ljubljani se pričenja 12. Mednarodni festival uličnega gledališča.

Ana Desetnica
Ana Desetnica

Pestro in zanimivo dogajanje bo ta konec tedna v središču Ljubljane. Od četrtka 2. julija pa vse do nedelje 5. julija 2009. se bo na različnih prizoriščih našega glavnega mesta dogajalo Mednarodno ulično gledališče.

Prva predstava bo 2. julija ob 17. uri na Prešernovem trgu. Gledališče Ane Monro bo uprizorilo predstavo, Kletka.

Mestni trg
Mestni trg

Gledališke predstave, atraktivni nastopi, žive slike, cirkus, pravljice, predstava s tradicionalno indijsko glasbo.

V soboto 4. julija pa za vse plesne navdušence, Anina plesna noč, kjer se bo  ob 23. uri plesalo Tango, Salso, Flamenko ter Standardni in latino plesi.

Vsi tisti, ki smo se podobnih predstav Ane Desetnice že kdaj udeležili, smo prepričani, da nas čaka zanimiv in atraktiven konec tedna. Ostala prizorišča so: Miklošičev in Argentinski park, Mestni trg, Ajdovščina, pri Figovcu, Čevljarski most, Čopova in Nazorjeva ulica, Metelkova mesto pa še kakšno se bo našlo.

Natančen program in urnik festivala Ana Desetnica pa najdemo na spletni strani gledališča Ana Monro.

Prešernov trg in Čopova ulica
Prešernov trg in Čopova ulica