Grad Miramare – Castello di Miramare – se nahaja blizu mesta Trst. Stoji tik ob morju, obdan pa je s čudovitim parkom in botaničnim vrtom.
Grad Miramare. Pogled, ki se odpre ob vstopu na kompleks gradu
Mira mar v prevodu pomeni pogled na morje in pravijo, da se iz vsakega okna na gradu Miramare vidi morje. Ta čudoviti, pravljični grad so postavili v drugi polovici 19. stoletja za nadvojvodo Ferdinanda Maksimilijana Habsburškega in njegovo ženo Charlote.
Grad Miramare je vredno obiskati, saj ga redno vzdržujejo. V gradu so ohranili vso razkošno notranjo opremo in res je kaj videti.
Okoli gradu Miramare se na 22 hektarih razprostira čudovit park in botanični vrt. V kompleksu se na vzpetini nahaja še en manjši grad, na videz podoben prvemu, imenovan Castelleto. Od tu je lep razgled na pristanišče Grignano.
Zanimivo je, kako je nastal park, saj je bil tu prvotno kraški svet, ki ni ravno primeren za bujno rast. Zemljo za park so navozili iz avstrijske Koroške in Štajerske.
Vsa ta lepota in pravljičnost gradu Miramare in parka, ki ga obdaja pa ni bila dovolj nadvojvodi. Njegova zgodba, kot vemo iz zgodovine, se tragično konča. Ostal pa je čudovit kompleks, ki ga vsako leto obišče veliko turistov.
Nedaleč stran pa se nahaja še en čudovit in urejen grad, ki ga je tudi vredno videti, grad Devin.
Glavni vhod v grad MiramareFontana na grajskem dvoriščuSprehajališče v senciVodnjak z vevericamiCastelletto ali Mali gradPogled z Malega gradu na pristanišče GrignanoUrejen park ob gradu Miramare se razprostira na 22 hektarjih navožene zemljeSfinga na pomolu ob gradu MiramareGrad Miramare so nekoč varovali tudi s topoviKo smo odhajali z gradu Miramare, so nam pomahali tudi galebi :)
16.4.2013 Leta 1902 je tedanja Avstro-Ogrska zgradila ozkotirno železnico od Trsta do Poreča (kolesarska pot). Del trase, ki je peljala mimo Izole so uredili v sprehajalno, rekreativno pot, imenovano Pot zdravja in prijateljstva.
Od starega mestnega jedra Izole, po Bizoviški ulici pridemo do nekdanje železniške postaje Izola. Leta 1908 so kamnito stavbo nadzidali za eno nadstropje in takšna se je ohranila do danes. V hiši je bilo stanovanje za postajnega načelnika, čakalnica in blagajna. Poleg skladišča za tovor pa je bilo v stavbi še skladišče z zalogo tirnic, pragov in orodja za vzdrževanje proge.
Kamnita hiša ob Bizoviški cesti v Izoli, je bila nekoč postajališče ob železniški progi Parenzana.Vse pešpoti se pričnejo na mandraču
Od nekdanjega postajališča nas pot zdravja in prijateljstva vodi navzgor mimo nasadov oljk. Ob poti srečamo konje, ki se pasejo pa tudi ovce in gosi. Na poti se nam odpre čudovit razgled na staro mestno jedro.
Izola, Livade in konji na paši, idila :)Izola, Parenzana, nekoč ozkotirna železnica, danes sprehajalna in kolesarska pot.Pogled na Izolo, kot so ga imeli potniki, ko so se z vlakom peljali po Parenzani.
Tunel Šalet je dolg 213,54 metrov in se nahaja na nadmorski višini 64 metrov. Obzidan je s klesanimi, kamnitimi bloki, ki so lokalnega izvora.
Tunel Šalet na nekdanji železniški progi ParenzanaNarava ob ParenzaniKamnita istrska hiša z vinogradomNaselje Jagodje in pogled proti staremu mestnemu jedru Izole.
Sprehajalna pot se spušča proti morju, turističnemu naselju San Simon in proti marini. Če ste prišli z jahto, se lahko polni lepih vtisov vkrcate, ostali pa gremo peš proti domu.
Marina IzolaLokomotiva P (P kot Parenzana) je bila načrtovana in izdelana prav za to progo. Izdelali so jo v Linzu. Njena moč je bila 300 kM, težka pa 28,6 tone. Razstavljena je v parku, blizu ladjedelniceOzkotirna proga Parenzana
9.4.2013 Znamenitosti Ljubljane: Kongresni trg, park Zvezda nekoč in danes ter foto zgodba o čudovitih palačah, ki ju obdajajo.
Na delu današnjega parka Zvezda, je stal kapucinski samostan z vrtom in cerkvico sv. Janeza Evangelista. Pročelje cerkve je bilo obrnjeno proti današnji filharmoniji, pred njo pa je bil tudi manjši trg, Kapucinski trg. Začetek gradnje tega kompleksa sega v leto 1607. Iz tistega časa je tudi čudovit vodnjak, ki so ga ohranili in mu dodali kamnita toskanska stebrička in posodi iz podpeškega kamna.
Samostan je v miru deloval 200 let, nato pa je prišel Napoleon, Ilirske province in kapucini so bili izgnani v Kamnik in Škofjo Loko, samostan pa je postal hlev za konje in skladišče za vojsko.
Platane v parku Zvezda je dal zasaditi arhitekt Jože Plečnik, prvotno so bili zasajeni kostanjiKongresni trg je nastal leta 1823, kot spomin na kongres Svete alianse(januar do maj 1821), ko so Ljubljano obiskali znameniti gostje: cesar Franc I, car Aleksander I in neapeljski kralj Ferdinand
Kongresni trg, kot ga vidimo danes, si je zamislil arhitekt Jože Plečnik. Tlakovali so ga med obema vojnama, dal je prenesti tudi znamenje sv. Trojice, ki je nekoč stalo na Ajdovščini, pred kavarno Evropa. Trg je večkrat menjal ime. 1952 se je preimenoval v Trg Revolucije, 1974 je bil Trg Osvoboditve, od leta 1991 pa je zopet Trg Revolucije.
V 19. stoletju, ko so nastajale palače ob trgu, je bila gostilna v skoraj vsaki od njih. Vanje je zahajal tudi pesnik France Prešeren pa tudi pisatelj Josip Jurčič. V novejši zgodovini je trg postal parkirišče in verjetno so se tudi zaradi tega gostinski lokali preselili na drugo stran, ob park Zvezda.
Kazina, grajena od 1834 do 1837, v klasicističnem slogu. Na pročelju so trije medaljoni s simboli kazinskega društva: viteška glava, violina in knjiga.
Zgradba Kazine je nastala na prostoru kjer je bil nekoč hlev s senikom in pristava. Gradnja se je zavlekla, ker so leta 1836 odkrili bronasti kip Emonca, čigar replika stoji ob Slovenski cesti, original pa v Narodnem muzeju.
Ovijačeva hiša, Kongresni trg 3 je bila zgrajena leta 1839 na mestu kjer sta stala vrt in hlev. Dvonadstropno stavbo z vrtom je postavil ljubljanski odvetnik dr. Blaž Ovijač. Kasneje je njegova hči hišo zapustila cerkvi, dohodke pa je namenila za cerkev na Brezjah. Nekaj časa je bila tu trgovska šola. Hišo poleg je zgradil Henrik Cetinovič leta 1850.Gerberjeva hiša, Kongresni trg 5. Po njej se imenuje tudi Gerberjevo stopnišče, ki povezuje trg z reko Ljubljanico.
Gerberjeva hiša, s čudovitim neobaročnim okrasjem, je poznana tudi po Lectariji, ki je bila v pritličju in sta jo vodila zakonca Frey. Opremo so naredili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, okrogla kamnita miza z lestencem in omarami. Vse to lahko danes občudujemo v Etnografskem muzeju (Mesto muzejev na Metelkovi), kjer so opremo uporabili za trgovino s spominki.
Gestrinova hiša, Kongresni trg 6Apej Tambornino Gjudova hiša, Kongresni trg 7, zelena hiša, ena najstarejših, ki je zamenjala kar nekaj lastnikov
Slovenska matica, Kongresni trg 8.1834 je Ignacij Engler nadzidal pritlično stavbo, 1872 jo je kupila Zavarovalna banka, od 1879 pa je v lasti Slovenske maticeKollmanova hiša, Kongresni trg 9 je bila zgrajena konec 19. stoletja, ob njej je gledališka stolbaSlovenska filharmonija, v 17. stoletju je bila na tem mestu deželna jahalnica, nato pa Stanovsko gledališče, ki je pogorelo. 1898 je bila zgrajena filharmonija, po načrtih arhitekta Adolfa Wagnerja iz Gradca. Valovita fasada, ki gleda na Ljubljanico, je Plečnikovo delo.Schmidt Kastnerjeva hiša, Kongresni trg 11. Tu je stala mitnica, ki jo je leta 1763 kupil krojač Trappel, leta 1824 jo je kupil tovarnar in trgovec Schmidt.Deželni dvorec, danes Univerza v Ljubljani in skulptura Evropa
Na manjšem delu kjer stoji Deželni dvorec, je konec 15. stoletja stal Vicedomski dvorec. V njem je za časa kongresa Alijanse bival tudi avstrijski cesar Franc I. V potresu je bil zelo poškodovan, zato so ga podrli. Leta 1900 so postavili Deželni dvorec po načrtih arhitekta Josipa Hudetza. Hiše na južni strani Kongresnega trga, med Vegovo in Slovensko ulico, stojijo na zasutem jarku emonskega obzidja.
Lavrenčičeva hiša, Kongresni trg 13, je nastala iz dveh hiš. V pritličju je bila gostilna Pekel. Sobe so bile v jarku emonskega obzidja, kamor se je prišlo po stopnicah in je bilo videti kot pekel.Fischer Elbertova hiša, Kongresni trg 14, je bila dolga leta namenjena gostilniški dejavnosti: 1798nje bila tu gostilna Jakoba Severja, 1853 se je spremenila v kavarno, od 1860 d0 80 pa je Gustav Fischer odprl kavarno in pivovarno kamor je rad zahajal tudi Josip JurčičKogl, Souvan, Bleiweisova hiša, Kongresni trg 15
Zgodovina hiše na Kongresnem trg 15 je kar pestra. Zgrajena je bila za deželnega sodnika. Leta 1727 se je spremenila v magistrat, 1736 jo prevzame krčmar Korun, 1830 je bila tu gostilna pri Metki na Griču. Njen lastnik je bil tudi Janez Bleiweis, slovenski zdravnik, veterinar, politik … V tej hiši se je rojeval tudi prvi pesniški zbornik, Kranjska Čbelica.
Ohranjeni kapucinski vodnjak na Kongresnem trgu so nadgradili z dvema toskanskima stebričkoma in posodama iz podpeškega kamna
23.3.2013 Felinološko društvo Ljubljana prireja mednarodno razstavo mačk, 23. in 24. marca 2013, v prostorih BIC (Biotehniški izobraževalni center), ki se nahaja nasproti Botaničnega vrta Ljubljana.
Prvi dan mednarodne razstave mačk v Ljubljani je pokazal, da je letošnji mačji trend, čim večja, dolgodlaka ali kratkodlaka, na vsak način pa so prevladovale velike pasme. Največ mačjih lepotic in lepotcev je bilo pasme Maine coon ali ameriška gozdna mačka. Podobne velikosti in lepote je tudi Norveška gozdna mačka. Na Norveškem se je pojavila pred več kot petsto leti.
Maine coon, ameriška gozdna mačkaNorveška gozdna mačka se je na Norveškem pojavila pred več kot petsto letiNorveška gozdna mačka v beli barvi
Na razstavi smo lahko občudovali tudi eno najstarejših pasem, to je perzijka. Njej podobna, saj kar se tiče potlačenega smrčka, je eksota. To je novejša pasma, ki so jo dobili s križanjem perzijke in nekaterih drugih pasem kot je burmanka pa tudi navaden domači maček, brez rodovnika je prišel prav.
Perzijka, ena najstarejših in najbolj priljubljenih mačkEksota ali eksotska perzijka je novejša pasma mačkSveta birmanka prihaja iz Burme, kjer je živeli pri menihih. Ima lepo svilnato dlako in čudovite modre očiSomalijka je večja mačka, njen košati rep nas spominja na lisicoKartuzijka prihaja iz Francije, ima sivo moder gost kožuh, oči pa so zlate ali bakrene barveRuska modra mačka izhaja iz severne Rusije in je naravna pasmaDevon Rex je mlajša pasma mačke in je nastala v angleškem Devonu. Spominja na vesoljčka, njena značilnost pa je valovita dlaka. Zelo rada se crklja, preverjeno :)“Strogi” nizozemski sodnik pri natančnem pregledu in oceni Maine coonTudi sodnica me obožuje :)
8.3.2013 Ljubljana je bogatejša za še en nenavaden hostel. V središču mesta, na Čopovi 38, so danes odprli hostel Tresor.
Zakaj še en nenavaden hostel? Če so svetovno znani hostel Celica, ki stoji ob Metelkovi, preuredili iz nekdanjih zaporov, so hostel Tresor postavili v prostor nekdanje banke. Tako boste lahko zajtrkovali v bančnem trezorju v kleti, spali kar v sejni sobi in se družili z ljudmi iz celega sveta, v visokem atrijskem prostoru, ki je obsijan z dnevno svetlobo. Seveda tudi tu ne manjka starih trezorjev. Na žalost v teh trezorjih denarja ni in samo bog ve kje je, kajti banka je propadla, kar tako, sama od sebe, saj za propad ni odgovarjal nihče.
Hostel Tresor v Ljubljani, na Čopovi ulici 38Hostel Tresor, dvoposteljna soba. Stene so popisane z duhovitimi dovtipi znanih ljudi.
Hostel Tresor se nahaja v čudoviti secesijski palači iz začetka 20. stoletja. V treh nadstropjih so sobe, kopalnice, na hodnikih so postavljene klopi za klepet. V kleti, kjer so bili bančni trezorji pa je zajtrkovalnica in soba za druženje.
Hostel Tresor, osrednji atrij z visokim stropom in naravno svetlobo je prostor za druženje in klepet.Hostel Tresor, kavarnica med bančnimi trezorjiHostel Tresor, barvite in lepo urejene sobeHostel Tresor, barvite klopi na hodnikih za posedanje in izmenjavanje informacij o LjubljaniHostel Tresor, več posteljna soba v nekdanji sejni sobi bankeHostel Tresor, več posteljna soba, ki ponuja tudi nekaj zasebnostiHostel Tresor, kletni prostor, nekoč bančni sef, danes zajtrkovalnicaHostel Tresor, vhod ali izhod, po želji :)
2.3.2013 Labodje jezero, Čajkovski. To je bila prva asociacija, ko sem na sprehodu ob Koseškem bajerju, zagledala celo jato čudovitih labodov.
Na Koseškem bajerju domuje en labodji par. Domnevajo, da se je nova jata labodov priselila iz Avstrije ali iz Madžarske. Kakorkoli, občinstva jim zlepa ne zmanjka. Labodi so očitno vajeni ljudi, saj se zanje ne menijo kaj dosti, razen če imajo koščke kruha, ki jim grejo v slast. Med odraslimi labodi sem opazila tudi dva mladiča. Te dni se res splača sprehoditi ob Koseškem bajerju.
Na Koseškem bajerju so našteli 27 novih labodov, ki so najverjetneje prišli iz sosednje AvstrijeMali otok na Koseškem bajerju si delijo race mlakarice z labodiLabod grbec, parček na Koseškem bajerju.
Labod je ptica selivka, ena največjih, ki še lahko leti. To nam je eden izmed njih tudi demonstriral ko je poletel nad bajerjem. Videti in slišati je bilo kot bi poletelo manjše letalo. Ogromne peruti so tako glasno plahutale, da smo vsi navzoči brez besed zrli v lepotca. Pa še nekaj mi je všeč pri teh pticah. Zelo zveste so. Labodji par ostane skupaj za vse življenje.
Labod grbec je ena največjih ptic, ki še lahko leti. Samec lahko tehta do 12 kg in tale lepotec na Koseškem bajerju ne zaostaja velikoPolovica Koseškega bajerja je pokrita z ledom. Na tem delu je veliko rac mlakaric. Labodi so raje na sončni strani bajerjaLabodji mladič je puhast in bolj sivkaste barveLabodje jezero. Ne, to je Koseški bajer, labodi pa čakajo na koščke kruha, ki jim ga mečejo sprehajalciPazite, velika nevarnost, prihaja kuža :)Spokojnost in mirLabod grbec in raca mlakaricaLabodi na Koseškem bajerju
Mimo Koseškega bajerja nas vodi pot v Mostecin naprej na Rožnik
Sneg je pobelil tudi Ljubljano in še kar naletava. V takem vremenu je foto sprehod še toliko bolj zanimiv. Danes od Opere, po Tivoliju pa vse do Parka slovenske reformacije.
Ljubljanska SNG Opera in baletPrvi muzej v Ljubljani, Narodni muzej in spomenik ValvasorjaTivoli, Jakopičevo sprehajališče, Plečnikov steber in trenutno na ogled razstava fotografij SlovenijaZasneženi gozd v središču Ljubljane, park TivoliTivolski ribnik je pokrit z ledom in obdan z ledenimi svečamiHiša za otroke, igralo med ribnikom in rastlinjakomSpomenik slikarju Rihardu Jakopiču, Tivoli
Na mestu kjer danes stoji spomenik slovenskega impresionista Riharda Jakopiča, je nekoč stal Jakopičev paviljon. Vanj je zahajal tudi pisatelj Ivan Cankar. V njegovi spominski sobi na Rožniku hranijo izkaznico, ki je pisatelju omogočala prost vstop v Paviljon. Zaradi gradnje železniške proge, so paviljon podrli. Škoda, da ga niso samo prestavili.
Pravoslavna cerkev v Ljubljani. Stekleni kvadrat za cerkvijo pa je njen novi prizidekBalkon, detajl Narodne galerijeVogalni detajl na Dukičevih blokih. Ime so dobili po stavbeniku, ki jih je zgradiPtičja hišica, park slovenske reformacije v Ljubljani
Madžarska kratkodlaka vižla spada med ptičarje. Prvič sem pasmo videla na Animal planet, kjer so jo predstavili kot psa, ki ne smrdi No, ta je pa dobra, lep pa še brez vonja. Dober razlog, da sem na letošnji mednarodni razstavi psov CACIB Ljubljana 2013, kar precej časa preživela med vižlami.
Kratkodlaka madžarska vižla
Vižla je pes z lovskim nagonom, zato potrebuje prav vsak dan nekaj ur intenzivnega gibanja. O pasmi skoraj vsi viri pišejo, da so to prijazni psi, poslušni, potrpežljivi, igrivi, učljivi in zelo radi so z družino.
Vižla je igriv, potrpežljiv in učljiv pes. Lepotec z zlato rjavim kožuhom
Madžarska kratkodlaka vižla se pojavi že v srednjem veku, kot že ime pove, na Madžarskem. Po dveh svetovnih vojnah je vižla skoraj izumrla, toda rešili so jo Avstrijci, ki so se lotili vzreje in od tam je ta lepotec odšel na vse konce sveta.
Samec vižle doseže velikost od 57 do 64 cm, samica pa 53 do 60 cm.
Vižla ima močan lovski nagon, zato je nujen odpoklic. Ker pa je pasma učljiva, je tega ni težko naučiti, potrebna je vztrajnost in zavzetost lastnika.
Vižla, pes z veliko energije, potrebuje veliko gibanja na prostem, ne samo na razstavnem prostoru :)Kratkodlaka vižla. Samo še zadnji taci malo pretegnem, potem pa akcija :)Vižla ima lep zlato rjav kožuh, ki ga z lahkoto negujemo. Obrišemo ga z mokro krpo, seveda pa za lepši sijaj potrebuje tudi izdatno mero čohanja :)Madžarska kratkodlaka vižla, pred strogimi sodniki na mednarodni razstavi psov, vseh pasem, CACIB Ljubljana 2013.
Drugi del galerije slik z nedavno končane mednarodne razstave psov, vseh pasem, v Ljubljani. Od nemških dog, kodrov, angleških buldogov pa vse do cane corso in edinega predstavnika na razstavi pasme kooikerhondje pa še veliko drugih.
Nemška doga, dobro leto star samčekVeliki črni koder ali pudelj. Končno na razstavi en normalno postrižen koder, brez smešnih cofov :)
Kooikerhondje je pasma, ki spada med španjele. Nastala je na Nizozemskem, že v 16. stoletju. Kljub temu, da je pasma nastala že tako zgodaj pa je danes zelo redka. Pred drugo svetovno vojno bi skoraj izumrla, vendar so jo rešili. Na mednarodni pasji razstavi v Ljubljani je bil prijavljen samo en predstavnik te pasme. Pasmo lahko prepoznamo po ušesih. Dlaka na ušesih je malo daljša in je videti kot bi imel dolge uhane
Pasma kooikerhondje spada med španjele, izhaja pa z Nizozemske.Mlad pes pasme cane corso. A res moram nastopit, a ne bi šli raje domov :)
Handler je oseba, ki mora znati voditi psa tako, da ta pokaže prav tisto, kar želi videti strogo oko sodnika. Včasih so to lastniki psa in kot je rekla ena izmed njih: Zelo rada sama vodim svojega psa, ob tem se imava oba odlično. To bi tudi moral bit namen razstav. Toda največkrat so handlerji profesionalci, ki so v primeru zmage psa, tudi sami primerno nagrajeni s strani lastnika.
Samojed. Tako lep sem, da se mi kar smejiŠvicarski beli ovčar, ki ni švicar, pasma je nastala v ZDA, je pa lep, ni kaj
Pa je še ena pasja razstava v Ljubljani za nami. Tako kot vsaka stvar je tudi ta za nekaj dobra, za nekaj pa ne. Dobro je, da se nekatere pasme ohranjajo. Marsikatero pasmo lahko v živo vidimo ravno na takih razstavah in jo bolje spoznamo. Največkrat so razstavljalci rejci, ki zelo radi povedo kaj zanimivega o svoji pasmi.
Angleški buldog. Malo sem neroden in okoren, tudi diham bolj težko, da o smrčanju niti ne govorim. Pa kaj, ljudje me obožujejo :)Avstralski ovčar, malo žalosten, raje bi se podil za ovcami :)Zdaj sem pa tako lep, da lahko samo še zmagam :)
Galerija slik z mednarodne razstave psov, vseh pasem, ki je potekala na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, 13. januarja 2013.
Madžarska vižlaKavkaški ovčar
Kavkaški ovčar je pogost gost na ljubljanski pasji razstavi. Te lepotci dosežejo zavidljivo velikost, že mladiči kavkaškega ovčarja so kar veliki buhteljčki
Ne, to ni lev, to je kavkaški ovčar zavidljive velikostiMladič kavkaški ovčarKitajski goli pes. Pred nastopom se je dobro malo raztegnitiBorder Collie. Ne samo agillity in frisby, tudi na razstavah je uspešenIrski seter, eleganca in zbranostValižanski ovčar, kratke tačke in veliko ponosa, seveda, saj je to pes, ki ga obožuje tudi angleška kraljica ElizabetaBernski planšarski pes, mamo lahko uporabim tudi kot blazino, si misli mladičekVeliki pudelj oziroma koder, oh koliko priprav je potrebnoČrno bela nemška doga, kaj fotkala me boš, evo že poziram
