Svetišče Matere Božje Bistriške je hrvaško narodno svetišče. Na leto ga obišče približno 800.000 ljudi. Med njimi je največ vernikov, nekaj pa je tudi takih izletnikov kot smo bili mi, ki si želijo ogledati čudovito baziliko Matere Božje Bistriške.
Bazilika Matere Božje Bistriške v Mariji Bistrici.
Ob tolikšnem obisku, je kraj zaživel tudi gospodarsko. Tu so številne gostilnice z zagorskimi štruklji in ostalo hrano, ki jo ponuja Hrvaško Zagorje. Tu so tudi številne stojnice z medenjaki, ki so prav tako specialnost teh krajev. Ponujajo tudi ročno izdelane lesene igrače je pa na stojnicah tudi kar nekaj krame
Bazilika v Mariji Bistrici je takšno podobo dobila leta 1883Paviljon ob bazilikiDetajl nad glavnim vhodom v baziliko Matere Božje BistriškeOltar v baziliki, kip Matere Božje z malim Jezusom.Vitraž v bazilikiArkadni hodnik okoli bazilike je poln freskZvonik in stolpiči so prekriti z raznobarvnimi strešniki
Zadaj, za baziliko Matere Božje Bistriške, se v hrib vije Bistriška kalvarija. Na njej so kipi, verske vsebine, ki jih je ustvarila skupina hrvaških kiparjev. Nastala je v prvi polovici 20. stoletja. Na njej verniki opravljajo svoje pobožne molitve, je pa odlična za krajši sprehod, če smo slučajno pojedli preveč odličnih zagorskih štrukljev
Bistriška kalvarija, prostor za molitev ali povsem običajen sprehod.Kipe z versko motiviko je ustvarila skupina hrvaških kiparjevTrgovina z odličnimi medenjaki v Mariji Bistrici
Izlet na Hrvaško in ogled znamenitosti. Baročni grad oziroma dvorec grofov Oršič stoji v Gornji Stubici, na hrvaškem. Zgradili so ga leta 1756. danes pa v njem domuje Muzej kmečkih uporov.
Baročni glavni portal dvorca Oršič
Na ogled dvorca Oršič smo se odpravili v okviru enodnevnega izleta po Hrvaškem Zagorju. Videli smo ogromno, od Titovega Kumrovca pa do čudovitega starega mestnega jedra mesta Varaždin.
Dvorišče dvorca Oršič in spomenik Petrica Kerempuh s kitaro (znani lik iz Balade o Petrici Kerempuhu, pisatelja Miroslava Krleže)
Dvorec Oršič je zgrajen v obliki črke L. V dvorcu je vse do leta 1924. živela družina Oršič. Med drugim je bila v dvorcu tudi osnovna šola.
Za obrambo pred nepovabljenimi je bilo poskrbljenoNa južni strani dvorca Oršič je lepo urejen park, portal z dorskimi stebri je bil dodan v 19. stoletju.
V dvorcu je zelo dobro ohranjena kapela s freskami in lepim baročnim oltarjem. Na ogled je tudi nekaj kosov pohištva, od konca 60-ih let, ko so dvorec obnovili pa v njem domuje Muzej kmečkih uporov. Nedaleč od dvorca je tudi ogromen spomenik posvečen kmečkim uporom in Matiji Gubcu. Obiskali smo tudi 430 let staro Gubčevo lipo.
Oprema v dvorcu Oršič, na sliki je baronica Draškovič, slika je iz približno leta 1830Čudovita baročna mizica v dvorcu OršičGrof Krsto II Oršič je bil vojskovodja. Njegov portret, ki visi v dvorcu je delo slovenskega slikarja Fortunata Berganta.Baronica Draškovič in čudovita vaza iz 19. stoletjaStrop baročne kapele v dvorcu OršičV dvorcu Oršič je tudi Muzej kmečkih uporov
Na enodnevnem izletu po Hrvaškem Zagorju, smo obiskali tudi Klanjec. Zanimivo mestece, v katerem se je rodil tudi veliki kipar Antun Augustinčič.
Trga Antuna Mihanoviča, Klanjec, Hrvaška
Nedaleč stran od prve znamenitosti Hrvaškega Zagorja, Kumrovca in etno muzeja na prostem, se nahaja hrvaško mestece Klanjec, ki ga je vredno obiskati. Kot že ime samo pove, se je mestece razvilo na klancu. v dolini reke Sotle. V zgodovinskih virih, se Klanjec prvič omenja že leta 1463.
Na majhni vzpetini sredi mesteca stoji frančiškanski samostan in cerkev Blažene Device Marije, ki so ju zgradili leta 1630. Danes je okoli njiju sprehajališče z veliko zelenja pa tudi na klopi niso pozabili.
Ob samostanski vzpetini je bilo nekoč sejmišče, danes pa je tu lepo urejen trg Antuna Mihanoviča. Mihanovič je bil po izobrazbi pravnik in je delal kot sodnik, toda bolj je znan kot tvorec hrvaške himne “Lijepa naša”. Na trgu stoji spomenik Mihanoviču, pokopan pa je na pokopališču v Klanjcu.
Klanjec pa je znan še po enem velikem človeku, ki se je tu tudi rodil. To je kipar, Antun Augustinčič. Veliki kipar bivše skupne države Jugoslavije pa tudi v svetovnem merilu, saj pred palačo Združenih narodov stoji njegov kip, ki se imenuje Mir.
Augustinčič je svojemu rojstnemu kraju zapustil vse svoje kipe, mesto pa je leta 1976. zgradilo Galerijo Antuna Augustinčiča, v kateri so nekatera njegova dela tudi razstavljena.
Antun Mihanovič, pisec hrvaške himne Lijepa našaKlanjec, frančiškanski samostan, postavljen leta 1630Klanjec, skulpture na prostem, kiparja Antuna AugustinčičaKlanjec, cerkev Blažene Device MarijeOltar in notranjost cerkve Blažene Device Marije, Klanjec, HrvaškaMestna knjižnica KlanjecDetajl na portalu frančiškanskega samostanaFrančiškanski samostan in cerkevMesto Klanjec je obdano s hribi in vinogradi
Vicenza je glavno mesto istoimenske pokrajine, ki je del italijanske dežele Veneto, oziroma Benečije. Mesto leži na poti med Padovo in Verono in vredno je malo zaviti z avtoceste in ga obiskati. Staro mestno jedro je čudovito. Res je italijanski arhitekt Andrea Palladio dal mestu svoj veliki pečat, toda veliko je tudi drugih palač, cerkva, trgov in vodnjakov, ki so vredni ogleda.
Zanimiv vodnjak v Vicenzi, otroka na gugalniciPiazza (trg) dei Signori, osrednji trg starega mestnega jedraDetajl Campanile Bazilike PalladianaKatedrala v VicenziPark pred vhodom v Teatro OlimpicoCerkev S.Gaetano (1720 do 1730 so jo gradili)Pročelje katedrale v VicenziPalača v Vicenzi, v kateri je danes pošta.Palača v beneškem slogu
Enodnevni izlet v Vincenzo na ogled razstave velikih slikarskih mojstrov od Raffaella do Picassa in na foto sprehod po starem mestnem jedru, s čudovitimi renesančnimi palačami italijanskega arhitekta Andrea Palladia.
Basilika Palladiana. Palladio je gotsko baziliko preoblekel v renesančno obleko.
Sloviti italijanski arhitekt Andrea Palladio, se je rodil 30.11.1508. v Padovi, kot Andrea di Pietro della Gondola. Ime Palladio mu je dal njegov mentor, grof Trissino, ki je zgodaj spoznal veličino mladega kamnoseka in ga odpeljal na študij v Rim. Kasneje sta mu bila v veliko pomoč tudi brata Barbaro, ki sta se navduševala nad klasično arhitekturo.
Arhitekt Palladio je občudoval rimsko in grško arhitekturo. Obe sta imeli velik vpliv na njegovo delo. Palladijeve palače so prepoznavne, vhod krasijo visoki stolpi, na vrhu jih zaključuje trikotna strešica, kot bi vstopal v tempelj. Poleg tega pa še stebri, jonski, dorski, polstebri, oboki … Takih palač je v Vicenzi veliko, saj je bil Palladio dolgo časa mestni arhitekt.
Palladio je znan po svojih čudovitih palačah in vilah pa tudi cerkve mu niso bile tuje. Nekaj arhitekturnih umetnin je ustvaril tudi v Benetkah, kamor si je vedno želel.
Bazilika Palladiana, gotska notranjostLoggia del Capitaniato na Piazza dei Signori iz leta 1556, arhitekt Andrea PalladioKip arhitekta Palladia v VicenziPiazza dei Signori z rimskima stolpoma, staro mestno jedro Palladijeva palača Trissino BastonPalladijeva palača Chiericati na trgu MatteottiDel katedrale v Vicenzi z značilno Paladijevo kupoloVhod v gledališče, Teatro OlimpicoPalladijeva palača Cogollo se nahaja na Corso PalladioBazilika Palladiana
Titova rojstna hiša je začetnica etnografskega muzeja na prostem Staro selo v hrvaškem Kumrovcu.
Ko je bil Josip Broz še majhen, se je kuhalo na tem štedilniku.
Hišo v kateri se je rodil Josip Broz, je postavil njegov ded Martin Broz, leta 1860. V njej sta živeli dve družini, nekaj časa celo tri. Tekom let je tu živelo kar nekaj generacij Brozovih. Leta 1948. se je iz nje izselil še zadnji potomec družine.
Titovo hišo so odkupili in jo preuredili v spominski muzej. To je bil začetek ideje o etno muzeju na prostem, Staro selo. v katerem je prikazano življenje in delo ljudi v Hrvaškem Zagorju, na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Hiša spada med večje v tem muzejskem delu, ima tudi podstrešni sobici.
Pohištvo in ostali predmeti, ki jih lahko vidimo v hiši, so razporejeni tako kot v obdobju, ko je v njej živela Titova družina.
Kuhinja z ognjiščem za peko kruha
Ročno mletje žitaKmečka pečOmarica v predprostoruSoba s posteljo, klopjo in kuhinjsko mizoDel sobe z jedilnicoOmara in skrinja za posteljninoSpalnicaTitova rojstna hiša, dvoriščna stran
Muzej na prostem Staro selo v Kumrovcu, prikaz življenja v Hrvaškem Zagorju, na prehodu iz 19. v 20. stoletje.
Kumrovec, rojstna hiša Josipa Broza Tita
Muzej Staro selo v Kumrovcu, je bilo ustanovljeno leta 1953. z ureditvijo rojstne hiše Josipa Broza Tita. V 60-tih letih 20. stoletja so prišli na idejo, da bi staro jedro Kumrovca obnovili in prikazali življenje v Hrvaškem Zagorju s konca 19. stoletja. Do leta 1987. so odkupili večino stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov. Obnovili so staro cesto, kamniti most in uredili strugo potoka Škrnik.
Obnovljeni stari kamniti most čez potok Škrnik
Etno muzej Staro selo Kumrovec obsega okoli 40 obnovljenih hiš, od stanovanjskih, gospodarskih, delavnic, kašč in nekaj vodnjakov. V 18 hišah so uredili stalno muzejsko postavitev o življenju in delu Zagorcev, na prehodu iz 19. v 20. stoletje.
V hiši je prikazano delo lectarjev in izdelovalcev sveč.V hiši je živela družina, ki se je ukvarjala z izdelovanjem lesenih igrač.V hiši so opravljali kovaško obrtRekonstrukcija stare ceste, v starem jedru KumrovcaSkozi Muzej na prostem Staro selo, teče potok Škrnik.Soba Zagorcev, začetek 20. stoletjaV hiši so izdelovali pletene košare.Obnovljeno gospodarsko poslopje ob Titovi rojstni hiši.Hiške krite s slamo, Muzej Staro selo, Kumrovec
Enodnevni izlet v Hrvaško Zagorje, od Titovega Kumrovca pa vse do Varaždina
Kip Josipa Broza Tita v Kumrovcu. Ustvaril ga je kipar Antun Augustinčič.
Enodnevni izlet v Hrvaško Zagorje se je pričel v Kumrovcu. Ogledali smo si etno muzej na prostem, Staro selo. Poleg Titove rojstne hiše, so obnovili še 40 hiš, ki nam prikazujejo življenje in delo ljudi na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Tako si lahko ogledamo hišo v kateri je živela tkalska družina ali pa hišo kovačeve družine. V eni izmed hišk je prikazana zagorska poroka.
Rojstna hiša Josipa Broza Tita, Kumrovec - Staro seloEtno muzej na prostem, Kumrovec - Staro selo.
Iz Titovega Kumrovca nas je pot vodila v bližnje mestece Klanjec, kjer se je rodil hrvaški kipar Antun Augustinčič. Svetovno znan tudi po svojem kipu Mir, ki stoji pred palačo Združenih narodov v New Yorku.
Od umetnosti pa v Stubiško dolino na ogled baročnega dvorca grofov Oršič, v Gornji Stubici. Konec 60-tih let je bil obnovljen in spremenjen v Muzej kmečkih uporov. Nedaleč stran stoji tudi ogromen spomenik kmečkim uporom.
Baročni dvorec grofov Oršič v Gornji Stubici.Arkadno dvorišče dvorca Oršič, na katerem prirejajo tudi kulturne prireditve.Spomenik kmečkim uporom, (Matija Gubec) Gornja Stubica
Po ogledu dvorca grofov Oršič, smo se odpravili na romanje, v največje hrvaško romarsko središče, od leta 1715. naprej, Marija Bistrica. Svetišče je posvečeno Kraljici Mariji.
Svetišče v Mariji Bistrici posvečeno Kraljici Mariji.Marija Bistrica - Trg papeža Janeza Pavla in Marijino svetišče.
Po romanju pa še na ogled starega baročnega mestnega jedra, mesta Varaždin. V drugi polovici 18. stoletja je bil Varaždin glavno mesto Hrvaške. Danes je to mirno mesto s čudovitimi palačami, cerkvami in samostani.
Varaždin - Trg kralja TomislavaVaraždin - staro mestno jedro
Palazzo dei Diamanti, palača Diamanti, renesančna stavba, znamenitost italijanskega mesta Ferrara.
Glavni vhod v atrij palače Diamanti
Družina d’Este je imela velik vpliv na življenje ljudi v Ferrari, tako v preteklosti, ko so v tem delu Italije imeli velik vpliv, kot tudi danes, ko od njihove zgodovinske zapuščine cveti turizem in izletništvo, vse od Padove pa do Bologne.
Družina d’Este je postavila čudovite palače in vrtove, ki kar kličejo na saj enodnevni izlet. Glava družine je zgradil grad Estenze (castello Estense),njegov mlajši brat, grof Sigismondo d’Este, pa je nedaleč stran postavil eno najlepših renesančnih palač, palačo Diamanti.
Palačo so začeli graditi leta 1493. Njeno fasado krasi 8.500 marmornih kvadratov, ki po obliki spominjajo na diamante. Od tu tudi ime palače.
Palača Diamanti ima čudovit atrij. Na njem je urejen park, vodnjak, okoli parka so arkade, ki se držijo palače. V parku so klopi, na katerih posedajo in klepetajo domačini.
Danes v pritličju palače organizirajo občasne razstave, v prvem nadstropju pa je stalna razstava Pinakoteka Ferrara, kjer so razstavljena slikarska dela ferrarskih umetnikov.
Fasada palače Diamanti je sestavljena iz 8.500 kvadratov v obliki majhnih piramid.Palačo Diamanti v Ferrari so začeli graditi leta 1493.Grb družine d'Este, nad glavnim vhodomPalača Diamanti, skozi glavni vhod, čez arkade in že smo v atriju palačeAtrij in park palače Diamanti.Atrij z arkadami, palača Diamanti
Enodnevni izlet v italijansko deželo Emiglia Romagna in ogled nekaterih znamenitosti mesta Ferrara in obmorskega mesteca Commacchio.
Srednjeveška Ferrara je od leta 1995. pod zaščito UNESCO, dana na seznam svetovne kulturne dediščine.
V jutranjih urah smo se odpravili iz Ljubljane, mimo Benetk, Padove in Chioggie do italijanskega mesta Ferrara. To lepo srednjeveško mesto se nahaja v deželi Emiglia Romagna, čigar glavno mesto je Bologna.
Ferraro obdaja 9.200 m dolgo srednjeveško obzidje, katerega velik del je ohranjen. Nekaj metrov široko obzidje danes slui za rekreacijo in druženje meščanov.
Znotraj obzidja je največja znamenitost Ferrare grad Estenze, ki ga je postavila močna družina d’Este, ki je v času renesanse tu vladala.
Poleg gradu, mesto krasijo številne renesančne palače s čudovitimi atriji in urejenimi vrtovi. Ena najbolj znanih je palača Diamanti, ki jo krasi 8.500 marmornih blokov v obliki diamantov.
V Ferrari je katedrala iz 12. stoletja z zanimivim pročeljem, na katerem se lepo vidi kar nekaj umetniških slogov. Nasproti katedrale stoji mogočna mestna hiša, ki je bila prvi dom družine d’Este.
Po kratkem počitku in odlični italijanski kavi, smo se odpravili do Beneške lagune in simpatičnega mesteca Commacchio, ki je znamenito tudi po svojem Tromostovju. To seveda ni delo našega mojstra Plečnika, most se imenuje Tre ponti. Zgrajen je bil leta 1638.
Commacchio je podobno kot velike Benetke, saj ga imenujejotudi male Benetke,prepreden s kanali, preko katerih vodijo številni mostički. Ima svojo katedralo, nekatere živo pisane hiške pa malo spominjajo na otok Burano v Beneški laguni.
Polni lepih vtisov smo se po delti reke Pad odpravili proti naši lepi Sloveniji.
Palazzo del Diamanti – palača Diamanti, ena najbolj znanih renesančnih palač.Atrij in park palače Diamanti v Ferrari.Grad Estenze – Castello d’Este, stoji v središču FerrareFerrara, pogled na mesto z gradu.Mestna hišaGlavni vhod v atrij mestne hiše.Katedrala v Ferrari iz 12. stoletja.Commacchio, Tre ponti – TromostovjeCommacchio ali male Benetke, Beneška lagunaCommacchio – Katedrala
