Izlet v Celovec in foto sprehod po starem mestnem jedru. Prvi dan decembra se je tudi v Celovcu pričel Veseli december 2012.
Prvi dan v decembru se tudi v Celovcu prične Veseli december. Staro mestno jedro je praznično okrašeno, vse se svetlika in blešči, stojnice pa se šibijo pod raznimi dobrotami in drugimi izdelki.
V starem mestnem jedru sta dva večja trga, Stari trg (Alter Platz) in Novi trg (Neuer Platz), ki sta posejana s čudovitimi palačami. Osrednji del Novega trga je Zmajev vodnjak. Prav tako kot Ljubljana, ima tudi Celovec zmaja kot simbol mesta. Naj mi sosedi ne zamerijo, ljubljanski zmaj je lepši
Tu se nahaja tudi spomenik Mariji Tereziji, postavljen leta 1765 in to naj bi bil prvi postavljen spomenik, slavni cesarici, v Avstriji. Okoli cesarice in celovškega zmaja so postavljene praznične stojnice, tu je tudi manjše drsališče in decembrsko rajanje se lahko prične. Seveda pa nismo pozabili obiskati in preveriti kaj nam za popestritev našega doma ponuja Ikea.
Dunaj, avstrijska prestolnica s cesarskimi znamenitostmi, s čudovitimi palačami in nešteto zanimivostmi ter umetniškimi razstavami. Pa tudi tak biser med mesti se v veselem decembru spremeni v eno samo bleščavo utripanje novoletnih lučk.
Po ogledu slikarske razstave Fride Kahlo na Dunaju, smo si v hladni decemberski nedelji ogledali še prednovoletni utrip mesta, oziroma kakšen je veseli december na Dunaju.
Nič kaj cesarsko, Dunaj je v tem veselem decembru ovešen z lučkami, ki so oblikovane v metulje in različne like in prav nič se ne podajo k čudovitim palačam. Stojnice so v ličnih hiškah, veliko različnih darilc je možno kupiti, še največ ljudi pa je pri stojnicah s kuhanim vinom in hrano. Glavno da je veselo in zabavno.
Razstava, posvečena Fridi Kahlo, mehiški slikarki in feministki, ki smo jo obiskali v nedeljo, 5. decembra 2010. zadnji dan njenega gostovanja na Dunaju.
Razstava “Frida Kahlo – Retrospektiva”, je bila v palači in galeriji Kunstforum, ki stoji v bližini Hofburga. Po ogledu smo se odpravili še do Albertine, kjer so na ogled občasne razstave znamenitih zbirk grafik in risb. Tokrat je bil na ogled postavljen Picasso in pa skice velikana in genija Michelangela.
Začetek decembra je in tudi Dunaj se je odel v praznične lučke veselega decembra. Vse je razsvetljeno, utripajoče, že malo kičast dekor za tako čudovite palače, ki jih cesarski Dunaj vsekakor premore.
Aljaški husky in šola pasjih vlečnih vpreg, ki jo vodi Ararad Khatchikian. Svete Višarje oziroma Monte Lussari. Dolina reke Zilje in Belo jezero – Weissen see.
Ko smo se v soboto 30. januarja odpravljali na izlet iz ljubljanskega Tivolija, je snežilo kot za stavo in bela Ljubljana je upravičila svoje ime.
Pobrali smo še izletnike v Škofji Loki, Kranju in Radovljici ter se zapeljali mimo Kranjske Gore, kjer so si veleslalomisti ogledovali progo za FIS pokal Vitranc. Mi smo se peljali naprej na italijansko stran in prišli na prvi cilj našega izleta. To je šola pasjih vlečnih vpreg v Beli Peči, ki jo vodi simpatični in adrenalinski Ararad Khatchikian in se nahaja približno 2 km pred Trbižem (Tarvisio). Adrenalinski, ker se je Ararad odpravil na znamenito dirko čez Aljasko, ki je bila dolga 1600 km.
Slišali smo veliko zanimivega o tem kako se obleči za dirko po Aljaski, kjer temeratura pade tudi do – 60 stopinj, kar je nazorno opisano v romanu Tisha. Spoznali smo številne aljaške huskije in pa dva češka volkova. Polni zanimivih vtisov in navdušeni smo se odpravili proti našemu drugemu cilju Svete Višarje – Monte Lussari.
Z gondolo smo se zapljali na vrh, kjer stoji romarska cerkev in med potjo občudovali zasneženo naravo in pogumne smučarje, ki so se spuščali po strmem smučišču. Vreme je bilo megleno z rahlim sneženjem, zato ni bilo veličastnega razgleda, ki se tu ponuja ob lepem in jasnem vremenu. Kljub temu smo tu prebili prijetno uro časa in si ogledali tudi romarsko cerkev.
Po dolini reke Zilje je speljana karnijska panoramska cesta, po kateri smo se zapeljali tudi mi in občudovali naravo. Na eni strani doline so Karnijske Alpe na drugi pa Ziljske Alpe.
Ziljska dolina je dolga 90 km vse do Beljaka v Avstriji. Mi smo se zapeljali do bazilike Maria Lugau v Avstriji. Leta 1986 jo je blagoslovil papež Janez Pavel II in je pomembno romarsko središče cele Avstrije. Po isti panoramski cesti smo se zapeljali nazaj do Belega jezera – Weissen see. V tem času ga pokriva debela plast ledu in ljubitelji drsanja ga prav veselo obiskujejo.
V večernih urah, po prijetno preživetem dnevu in polni lepih vtisov, smo se odpravili proti domu. Ko smo prišli ven iz Karavanškega predora pa nas je v Sloveniji zopet pričakal sneg, ki je naletaval skoraj celi dan.
Po čudoviti soteski Čepa in Minimundusa, kjer smo v dveh urah obiskali skoraj vse najbolj znane svetovne znamenitosti, smo se odpravili še na našo zadnjo izletniško točko, to je Vrbsko jezero, oziroma znamenita Maria Worth.
Vožnjo smo nadaljevali ob Vrbskem jezeru. Zanimivo je, da je večina obale v privatni lasti. Počitniške hiše so tik ob jezeru in skoraj vsaka ima tudi svoj pomol.
Naš cilj pa je bila vas Marija ali Maria Worth, ki je bila v preteklosti otok, ker pa se je jezerska gladina znižala, je ostala na polotoku.
Znamenitost vasi je cerkev, ki je prvič omenjena 894. in je posvečena sv. Primožu in Felicijanu. V požaru leta 1399, je cerkev pogorela. Novo so zidali in prezidavali vse do 15. stoletja in je bila taka kot jo lahko vidimo še danes.
Tokrat se bomo sprhodili po Benetkah in si ogledali znamenito Markovo katedralo. Od tu jo bomo mahnili v sončno Toskano, do Trga čudes v Pisi. Obvezen je tudi ogled Vatikana in katedrale svetega Petra.
Vsi prihodki Minimundusa so namenjeni izključno avstrijskemu društvu Rešimo otroke – Koroška. To je dobrodelno društvo. S tem Minimundus pomaga mnogim otrokom in družinam, ki so pomoči potrebni. Še en dober razlog za obisk parka.
Po ogledu čudovite soteske Čepa, smo se odpravili proti Celovcu in se ustavili v Minimundusu. Tu je postavljeno 148 miniaturnih modelov znamenitosti iz celega sveta. Slogan Minimundusa: V enem dnevu okoli sveta. In res, tu lahko občuduješ znamenite zgradbe iz Azije, Avstralije, Amerike, največ jih je iz Evrope in seveda iz Avstrije.
V miniaturnem svetu ob Vrbskem jezeru, se lahko sprehodimo po Dunaju, mimo dvorca Belvedere, pa Štefanove katedrale, obiščemo grad Ostrovica in grad Porcia, pa grajski hrib v Gradcu.
Slovenija ima v Minimundusu dva predstavnika. Poleg Narodne in univerzitetne knjižnice – NUK, je tu novejša pridobitev parka, Blejski grad.
Znamenitosti Avstrije, Slovenije, Srbije in Češke republike, v Minimundusu.
S področja naše prejšnje države, ima tu svojega predstavnika samo še Srbija. To je samostan Studenica iz 12. stoletja.
Dunaj, cesarsko mesto, je bil dolga stoletja križišče vzhoda in zahoda. V enem od turističnih vodnikov sem prebrala, da so tu madžarski golaž, turška kava in starodavni poklončki še vedno krajevni običaji.
Mi smo šli na enodnevni izlet na Dunaj, v prvi vrsti na ogled razstave francoskega slikarja Paula Cezanna (1839-1906). Velja za zadnjo osebnost impresionizma. Na ogled so postavili 130 Cezannovih del. Za časa njegovega življenja so bila dela bolj malo vredna, medtem ko po njegovi smrti dosegajo vrtoglave vsote, tako kot pri večini slikarjev in to mi ni všeč. Naj povem, da je bil izlet 26. februarja 2000. Raje sem se odpravila na vandranje po Dunaju in njegovih znamenitostih.
Hofburg – nekdanji cesarski dvorec kot ga vidimo danes izvira iz 16. stoletja. V velikem kompleksu Hofburga so nekdanji cesarski stanovanjski prostori, nekaj muzejev, kapela, cerkev, Narodna knjižnica, Španska jahalna šola in urad avstrijskega predsednika. Ker je kompleks zelo velik, lahko kupimo vstopnico za posamezni del le tega.
Mi smo se odločili za del v katerem so stanovanjski prostori. Zelo lepo so ohranjeni predmeti cesarice Elizabete Bavarske, imenovane Sisi, in njeni prostori, v katerih je bivala, kadar je bila na Dunaju. Znano je namreč, da tu ni prav rada bivala, največkrat se je raje umaknila v svojo palačo na grškem otoku Krfu. Kot zanimivost, cesarica Sisi je imela celo svojo sobo za telovadbo, ali kot bi danes rekli za fitness, s telovadnimi napravami.
V grobnici Habsburžanov so pokopani: Marija Terezija (1717-1780), vladarica habsburških dežel, njen mož Franc I. Štefan in njun najstarejši sin Jožef II.
Tu je pokopana tudi Elizabeta Bavarska – Sisi (1837-1898), avstrijska cesarica in madžarska kraljica, soproga cesarja Franca Jožefa I.
Zadnji Habsburžan na prestolu je bil cesar Karel I. Vladal je samo dve leti, potem pa sta z ženo Zito, kar nekaj časa živela na Madžarskem, na polotoku Tihany.