Izlet v Varaždin

18.2.2013 Enodnevni izlet po Hrvaškem Zagorju, smo sklenili v čudovitem mestu, čigar staro mestno jedro je bogato z baročno arhitekturo. To je Varaždin, glavno mesto Varaždinske županije.

Varaždinska mestna hiša na Trgu kralja Tomislava, je sedež mestne vlade od leta 1523. Današnji videz je palača dobila leta 1791
Varaždinska mestna hiša na Trgu kralja Tomislava, je sedež mestne vlade od leta 1523. Današnji videz je palača dobila leta 1791
Varaždin
Stari grad je bil središče plemiškega posestva, ki je bilo ločeno od mesta. Trdnjava starega gradu iz 12 stoletja je bila nekoč obdana z vodo. Danes je tu bogata muzejska zbirka
Varaždin
Palača Sermage v rokoko stilu s čudovitim balkonom iz kovanega železa. Danes je v njej galerija slik.

Pravijo, da je Varaždin mesto glasbe, baroka in cvetja. Hrvati ga imenujejo “mali Dunaj“. Mesto je prvič omenjeno že leta 1181. V njem so živeli hrvaški plemiči, obrtniki in umetniki. Nekaj časa je bila Varaždin tudi glavno mesto Hrvaške. Danes je pravo mesto-muzej, ki ga je vredno obiskati.

Frančiškanska cerkev in samostan. Cerkev ima najvišji stolp v mestu, 54,5 m.
Frančiškanska cerkev in samostan. Cerkev ima najvišji stolp v mestu, 54,5 m.
Uršulinska cerkev iz leta 1707, stolp so dogradili leta 1726. Imajo ga za najlepši stolp v Varaždinu, ki je tudi mesto stolpov.
Uršulinska cerkev iz leta 1707, stolp so dogradili leta 1726. Imajo ga za najlepši stolp v Varaždinu, ki je tudi mesto stolpov.
Varaždin
Prva mestna osnovna šola v Varaždinu iz leta 1842
Varaždin
Palača grofa Patačiča iz leta 1764 je bila središče družabnega življenja mesta Varaždin
Zanimiv izvesek bonboniere Kraš na Trgu kralja Tomislava, Varaždin
Zanimiv izvesek bonboniere Kraš na Trgu kralja Tomislava, Varaždin
Okna hiše na varaždinski promenadi. Opravljivke so imele vse pod kontrolo :)
Okna hiše na varaždinski promenadi. Opravljivke so imele vse pod kontrolo :)

Povezano: Hrvaško Zagorje Romanje v Marijo Bistrico Staro selo – Kumrovec

Romanje v Marijo Bistrico

Svetišče Matere Božje Bistriške je hrvaško narodno svetišče. Na leto ga obišče približno 800.000 ljudi. Med njimi je največ vernikov, nekaj pa je tudi takih izletnikov kot smo bili mi, ki si želijo ogledati čudovito baziliko Matere Božje Bistriške.

Bazilika Matere Božje Bistriške v Mariji Bistrici.
Bazilika Matere Božje Bistriške v Mariji Bistrici.

Ob tolikšnem obisku, je kraj zaživel tudi gospodarsko. Tu so številne gostilnice z zagorskimi štruklji in ostalo hrano, ki jo ponuja Hrvaško Zagorje. Tu so tudi številne stojnice z medenjaki, ki so prav tako specialnost teh krajev. Ponujajo tudi ročno izdelane lesene igrače je pa na stojnicah tudi kar nekaj krame :)

Bazilika v Mariji Bistrici je takšno podobo dobila leta 1883
Bazilika v Mariji Bistrici je takšno podobo dobila leta 1883
Paviljon ob baziliki
Paviljon ob baziliki
Detajl nad glavnim vhodom v baziliko Matere Božje Bistriške
Detajl nad glavnim vhodom v baziliko Matere Božje Bistriške
Oltar v baziliki, kip Matere Božje z malim Jezusom.
Oltar v baziliki, kip Matere Božje z malim Jezusom.
Vitraž v baziliki
Vitraž v baziliki
Arkadni hodnik okoli bazilike je poln fresk
Arkadni hodnik okoli bazilike je poln fresk
Zvonik in stolpiči so prekriti z raznobarvnimi strešniki
Zvonik in stolpiči so prekriti z raznobarvnimi strešniki

Zadaj, za baziliko Matere Božje Bistriške, se v hrib vije Bistriška kalvarija. Na njej so kipi, verske vsebine, ki jih je ustvarila skupina hrvaških kiparjev. Nastala je v prvi polovici 20. stoletja. Na njej verniki opravljajo svoje pobožne molitve, je pa odlična za krajši sprehod, če smo slučajno pojedli preveč odličnih zagorskih štrukljev :)

Bistriška kalvarija, prostor za molitev ali povsem običajen sprehod.
Bistriška kalvarija, prostor za molitev ali povsem običajen sprehod.
Kipe z versko motiviko je ustvarila skupina hrvaških kiparjev
Kipe z versko motiviko je ustvarila skupina hrvaških kiparjev
Trgovina z odličnimi medenjaki v Mariji Bistrici
Trgovina z odličnimi medenjaki v Mariji Bistrici

Povezano: Dvorec grofov Oršič

Dvorec grofov Oršič

Izlet na Hrvaško in ogled znamenitosti. Baročni grad oziroma dvorec grofov Oršič stoji v Gornji Stubici, na hrvaškem. Zgradili so ga leta 1756. danes pa v njem domuje Muzej kmečkih uporov. 

Baročni glavni portal dvorca Oršič
Baročni glavni portal dvorca Oršič

Na ogled dvorca Oršič smo se odpravili v okviru enodnevnega izleta po Hrvaškem Zagorju. Videli smo ogromno, od Titovega Kumrovca pa do čudovitega starega mestnega jedra mesta Varaždin.

Dvorišče dvorca Oršič in spomenik Petrica Kerempuh s kitaro (znani lik iz Balade o Petrici Kerempuhu, pisatelja Miroslava Krleže)
Dvorišče dvorca Oršič in spomenik Petrica Kerempuh s kitaro (znani lik iz Balade o Petrici Kerempuhu, pisatelja Miroslava Krleže)

Dvorec Oršič je zgrajen v obliki črke L. V dvorcu je vse do leta 1924. živela družina Oršič. Med drugim je bila v dvorcu tudi osnovna šola.

Za obrambo pred nepovabljenimi je bilo poskrbljeno
Za obrambo pred nepovabljenimi je bilo poskrbljeno
Na južni strani dvorca Oršič je lepo urejen park, portal z dorskimi stebri je bil dodan v 19. stoletju.
Na južni strani dvorca Oršič je lepo urejen park, portal z dorskimi stebri je bil dodan v 19. stoletju.

V dvorcu je zelo dobro ohranjena kapela s freskami in lepim baročnim oltarjem. Na ogled je tudi nekaj kosov pohištva, od konca 60-ih let, ko so dvorec obnovili pa v njem domuje Muzej kmečkih uporov. Nedaleč od dvorca je tudi ogromen spomenik posvečen kmečkim uporom in Matiji Gubcu. Obiskali smo tudi 430 let staro Gubčevo lipo.

Oprema v dvorcu Oršič, na sliki je baronica Draškovič, slika je iz približno leta 1830
Oprema v dvorcu Oršič, na sliki je baronica Draškovič, slika je iz približno leta 1830
Čudovita baročna mizica v dvorcu Oršič
Čudovita baročna mizica v dvorcu Oršič
Grof Krsto II Oršič je bil vojskovodja. Njegov portret, ki visi v dvorcu je delo slovenskega slikarja Fortunata Berganta.
Grof Krsto II Oršič je bil vojskovodja. Njegov portret, ki visi v dvorcu je delo slovenskega slikarja Fortunata Berganta.
Baronica Draškovič in čudovita vaza iz 19. stoletja
Baronica Draškovič in čudovita vaza iz 19. stoletja
Strop baročne kapele v dvorcu Oršič
Strop baročne kapele v dvorcu Oršič
V dvorcu Oršič je tudi Muzej kmečkih uporov
V dvorcu Oršič je tudi Muzej kmečkih uporov

Izlet Hrvaško Zagorje: Galerija Antun Augustinčič

Galerija Antun Augustinčič

Galerija kiparja Antuna Augustinčiča se nahaja v hrvaškem mestecu Klanjec, blizu Titovega rojstnega kraja Kumrovca. Odprli so jo leta 1976, v njej pa so na ogled dela, ki jih je veliki kipar podaril svojemu rojstnemu kraju. Tu se je rodil leta 1900. umrl pa je v Zagrebu, leta 1979.

Galerija Antun Augustinčič
Galerija Antun Augustinčič

Antun Augustinčič je bil veliko kiparsko ime v bivši državi Jugoslaviji, znan pa je bil tudi po svetu. Pred palačo Združenih narodov v New Yorku stoji njegov spomenik konjenika, imenovan Mir. Pri nas pa skoraj svak pozna kip maršala Josipa Broza Tita, ki je stal skoraj v vsakem večjem mestu. V Ljubljani je stal v parku Tivoli, pred Cekinovim gradom, danes Muzej novejše zgodovine.  Danes ga je možno videti pred Titovo rojstno hišo pa tudi pri Hiši cvetja v Beogradu pa verjetno še kje.

Kip MIR se nahaja pred palačo Združenih narodov
Kip MIR se nahaja pred palačo Združenih narodov
Kipar Antun Augustinčič je bil mojster v izdelavi kipov konj.
Kipar Antun Augustinčič je bil mojster v izdelavi kipov konj.

Galerija Antun Augustinčič je sestavljena iz dveh delov. V notranjosti galerije so na ogled plastike, doprsni kipi prijateljev in znanih osebnosti pa tudi javni spomeniki. Drugi del pa je okoli galerije, na prostem. Nekoč je bil to park bližnjega frančiškanskega samostana, v katerem so razstavljena kiparjeva dela.

Terasa galerije Antun Augustinčič in kip Branka Gavelle (gledališki režiser in pedagog)
Terasa galerije Antun Augustinčič in kip Branka Gavelle (gledališki režiser in pedagog)
Moša Pijade (slikar, novinar, narodni heroj)
Moša Pijade (slikar, novinar, narodni heroj)
"Prenašanje ranjencev" nagrobni spomenik kiparja Antuna Augustinčiča in njegove žene Nade
“Prenašanje ranjencev” nagrobni spomenik kiparja Antuna Augustinčiča in njegove žene Nade
Kip dekleta, v ozadju vodnjak in kip mame z otrokom.
Kip dekleta, v ozadju vodnjak in kip mame z otrokom.
Nekdaj frančiškanski park je postal galerija na prostem
Nekdaj frančiškanski park je postal galerija na prostem
Kipar Antun Augustinčič, avtoportret
Kipar Antun Augustinčič, avtoportret

Povezano: Klanjec – malo mesto ob Sotli

Klanjec, malo mesto ob Sotli

Na enodnevnem izletu po Hrvaškem Zagorju, smo obiskali tudi Klanjec. Zanimivo mestece, v katerem se je rodil tudi veliki kipar Antun Augustinčič.

Trga Antuna Mihanoviča, Klanjec, Hrvaška

Nedaleč stran od prve znamenitosti Hrvaškega Zagorja, Kumrovca in etno muzeja na prostem, se nahaja hrvaško mestece Klanjec, ki ga je vredno obiskati. Kot že ime samo pove, se je mestece razvilo na klancu. v dolini reke Sotle. V zgodovinskih virih, se Klanjec prvič omenja že leta 1463.

Na majhni vzpetini sredi mesteca stoji frančiškanski samostan in cerkev Blažene Device Marije, ki so ju zgradili leta 1630. Danes je okoli njiju sprehajališče z veliko zelenja pa tudi na klopi niso pozabili.

Ob samostanski vzpetini je bilo nekoč sejmišče, danes pa je tu lepo urejen trg Antuna Mihanoviča. Mihanovič je bil po izobrazbi pravnik in je delal kot sodnik, toda bolj je znan kot tvorec hrvaške himne “Lijepa naša”. Na trgu stoji spomenik Mihanoviču, pokopan pa je na pokopališču v Klanjcu.

Klanjec pa je znan še po enem velikem človeku, ki se je tu tudi rodil. To je kipar, Antun Augustinčič. Veliki kipar bivše skupne države Jugoslavije pa tudi v svetovnem merilu, saj pred palačo Združenih narodov stoji njegov kip, ki se imenuje Mir.

Augustinčič je svojemu rojstnemu kraju zapustil vse svoje kipe, mesto pa je leta 1976. zgradilo Galerijo Antuna Augustinčiča, v kateri so nekatera njegova dela tudi razstavljena.

Antun Mihanovič, pisec hrvaške himne Lijepa naša
Klanjec, frančiškanski samostan, postavljen leta 1630
Klanjec, skulpture na prostem, kiparja Antuna Augustinčiča
Klanjec, cerkev Blažene Device Marije
Oltar in notranjost cerkve Blažene Device Marije, Klanjec, Hrvaška
Mestna knjižnica Klanjec
Detajl na portalu frančiškanskega samostana
Frančiškanski samostan in cerkev
Mesto Klanjec je obdano s hribi in vinogradi

Povezano: Hrvaško Zagorje Titova rojstna hiša

Galerija Antun Augustinčič

Titova rojstna hiša

Titova rojstna hiša je začetnica etnografskega muzeja na prostem Staro selo v hrvaškem Kumrovcu.

Ko je bil Josip Broz še majhen, se je kuhalo na tem štedilniku.

Hišo v kateri se je rodil Josip Broz, je postavil njegov ded Martin Broz, leta 1860. V njej sta živeli dve družini, nekaj časa celo tri. Tekom let je tu živelo kar nekaj generacij Brozovih. Leta 1948. se je iz nje izselil še zadnji potomec družine.

Titovo hišo so odkupili in jo preuredili v spominski muzej. To je bil začetek ideje o etno muzeju na prostem, Staro selo. v katerem je prikazano življenje in delo ljudi v Hrvaškem Zagorju, na prehodu iz 19. v 20. stoletje.  Hiša spada med večje v tem muzejskem delu, ima tudi podstrešni sobici.

Pohištvo in ostali predmeti, ki jih lahko vidimo v hiši, so razporejeni tako kot v obdobju, ko je v njej  živela Titova družina.

Kuhinja z ognjiščem za peko kruha

 

Ročno mletje žita
Kmečka peč
Omarica v predprostoru
Soba s posteljo, klopjo in kuhinjsko mizo
Del sobe z jedilnico
Omara in skrinja za posteljnino
Spalnica
Titova rojstna hiša, dvoriščna stran

Povezano: Staro selo – Kumrovec

Staro selo – Kumrovec

Muzej na prostem Staro selo v Kumrovcu, prikaz življenja v Hrvaškem Zagorju, na prehodu iz 19. v 20. stoletje.

Kumrovec, rojstna hiša Josipa Broza Tita

Muzej Staro selo v Kumrovcu, je bilo ustanovljeno leta 1953. z ureditvijo rojstne hiše Josipa Broza Tita. V 60-tih letih 20. stoletja so prišli na idejo, da bi staro jedro Kumrovca obnovili in prikazali življenje v Hrvaškem Zagorju s konca 19. stoletja. Do leta 1987. so odkupili večino stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov. Obnovili so staro cesto, kamniti most in uredili strugo potoka Škrnik.

Obnovljeni stari kamniti most čez potok Škrnik

Etno muzej Staro selo Kumrovec obsega okoli 40 obnovljenih hiš, od stanovanjskih, gospodarskih, delavnic, kašč in nekaj vodnjakov.  V 18 hišah so uredili stalno muzejsko postavitev o življenju in delu Zagorcev, na prehodu iz 19. v 20. stoletje.

V hiši je prikazano delo lectarjev in izdelovalcev sveč.
V hiši je živela družina, ki se je ukvarjala z izdelovanjem lesenih igrač.
V hiši so opravljali kovaško obrt
Rekonstrukcija stare ceste, v starem jedru Kumrovca
Skozi Muzej na prostem Staro selo, teče potok Škrnik.
Soba Zagorcev, začetek 20. stoletja
V hiši so izdelovali pletene košare.
Obnovljeno gospodarsko poslopje ob Titovi rojstni hiši.
Hiške krite s slamo, Muzej Staro selo, Kumrovec

Povezano: Hrvaško Zagorje

Nadaljevanje: Titova rojstna hiša

Hrvaško Zagorje

Enodnevni izlet v Hrvaško Zagorje, od Titovega Kumrovca pa vse do Varaždina

Kip Josipa Broza Tita v Kumrovcu. Ustvaril ga je kipar Antun Augustinčič.

Enodnevni izlet v Hrvaško Zagorje se je pričel v Kumrovcu. Ogledali smo si etno muzej na prostem, Staro selo. Poleg Titove rojstne hiše, so obnovili še 40 hiš, ki nam prikazujejo življenje in delo ljudi na prehodu iz 19. v 20. stoletje.  Tako si lahko ogledamo hišo v kateri je živela tkalska družina ali pa hišo kovačeve družine. V eni izmed hišk je prikazana zagorska poroka.

Rojstna hiša Josipa Broza Tita, Kumrovec - Staro selo
Etno muzej na prostem, Kumrovec - Staro selo.

Iz Titovega Kumrovca nas je pot vodila v bližnje mestece Klanjec, kjer se je rodil hrvaški kipar Antun Augustinčič. Svetovno znan tudi po svojem kipu Mir, ki stoji pred palačo Združenih narodov v New Yorku.

Klanjec v Hrvaškem Zagorju, zvonik frančiškanske cerkve
Klanjec, Galerija Antuna Augustinčiča, hrvaškega kiparja.

Od umetnosti pa v Stubiško dolino na ogled baročnega dvorca grofov Oršič, v Gornji Stubici. Konec 60-tih let je bil obnovljen in spremenjen v Muzej kmečkih uporov. Nedaleč stran stoji tudi ogromen spomenik kmečkim uporom.

Baročni dvorec grofov Oršič v Gornji Stubici.
Arkadno dvorišče dvorca Oršič, na katerem prirejajo tudi kulturne prireditve.
Spomenik kmečkim uporom, (Matija Gubec) Gornja Stubica

Po ogledu dvorca grofov Oršič, smo se odpravili na romanje, v največje hrvaško romarsko središče, od leta 1715. naprej, Marija Bistrica. Svetišče je posvečeno Kraljici Mariji.

Svetišče v Mariji Bistrici posvečeno Kraljici Mariji.
Marija Bistrica - Trg papeža Janeza Pavla in Marijino svetišče.

Po romanju pa še na ogled starega baročnega mestnega jedra, mesta Varaždin. V drugi polovici 18. stoletja je bil Varaždin glavno mesto Hrvaške. Danes je to mirno mesto s čudovitimi palačami, cerkvami in samostani.

Varaždin - Trg kralja Tomislava
Varaždin - staro mestno jedro

 Prvi postanek na izletu v Hrvaško Zagorje:  Staro selo – Kumrovec

Izlet na Hrvaško: Izlet v deželo tartufov

Izlet v Opatijo

Enodnevni izlet v Opatijo na Hrvaškem. Mesto s čudovitimi palačami in vrtovi ter zdravilno morsko klimo.

Zvonik cerkve sv. Jakova. Cerkev se omenja že leta 1449.

Opatija leži v Kvarnerskem zalivu in je eno najlepših hrvaških letovišč ob Jadranskem morju. Ime je dobila po benediktinski opatiji, ki se na tem mestu omenja že leta 1453. Tekom stoletij so se tu menjali gospodarji, omenjam pa devinske grofe, ker je grad Devin v Tržaškem zalivu res vredno obiskati.

Za začetek turizma v Opatiji štejejo postavitev vile Angioline, ki jo je postavil reški patricij Scarpa, kot počitniško hišo. Vila še danes stoji v vsem svojem sjaju, pred njo pa prav tako čudovit istoimenski park.

Štirideset let kasneje, leta 1884. so v Opatiji zgradili prvi hotel, ki stoji tik ob obali in sprehajališču, hotel Kvarner.

Morje, mediteranska klima, sprehajališča, čudoviti parki in palače, mediteranska hrana in še pa še je stvari, ki jih ponuja kvarnerska lepotica.

Hotel Kvarner je bil zgrajen leta 1884. in je najstarejši hotel v Opatiji.
Vila Angiolina je začetnica turizma v Opatiji.
Lepo urejen park pred vilo Angiolina.
Opatija
Opatijska plaža
Fontana v centru Opatije.
Hotela Bellevue in Palace, spadata med najstarejše hotele v Opatiji.
Marijina cerkev je zgrajena v 20. stoletju in še ni dokončana, stoji pa na majhni vzpetini nad Opatijo.
Stara in lepa opatijska hiša.
Na sprehajališču ob morju so slavnim in znamenitim ljudem postavili zvezde.

Povezano: Istrski kažun

Istrski kažun

Kažun, nekoč zaklonišče pastirjev v hrvaški Istri, so danes uspešno spremenili v turistično atrakcijo.

Kažun, nekoč pastirska hiša iz kamna.

Kažun je hiška narejena iz kamna brez kakršne koli vezave. Uporabljali so jo pastirji v Istri, kot zaklonišče pred nevihto ali pa so v njej bivali, ko so varovali drobnico.

V mestecu Lupoglav, v istoimenski občini, ki se nahaja na območju naravnega parka Učka pa so kažun uspešno spremenili v zanimivo turistično atrakcijo.

Kažun so preuredili v počitniški apartma. V njem lahko bivajo štiri osebe, vsak kažun pa ima tudi kopalnico in televizijo.

Kažun je udoben, za prijetno preživljanje prostega časa in počitnic pa je tu kar precej možnosti za gibanje. Imajo bazen, teniško igrišče, igrišče za balinanje, pa tudi konje za jahanje. O sprehodih po čudoviti naravi ne bom posebaj govorila. Kot velika zanimivost pa je predstavitev iskanja tartufov s posebaj za to izurjenimi psi.

Ves ta počitniško, športno, rekreativni center je pod okriljem restavracije, kjer nudijo različne jedi z tartufi in druge specialitete hrvaške Istre. Naš izlet v deželo tartufov je bil pester in zanimiv.

Kažun so spremenili v udoben apartma za štiri osebe.
Lupoglav, hrvaška Istra, turistično naselje z kažuni.
Strop turističnega kažuna.
Konji v turističnem naselju Kažun.
Mama in žrebiček.
Bogomoljka na steni kažuna.
Istrska frtalja z tartufi.
Male živali - zajčki.
Raca, mama in otrok.
Marele rastejo kar na travniku ob turističnem naselju.

Povezano: Izlet v deželo tartufov