Izlet v Strunjan. Krajinski park in naravni rezervat Strunjan. Strunjanske soline in laguna Stjuža, edina laguna na slovenski obali. Pa še morje, sonce, narava, ptice …
Naravni rezervat Strunjan se začne na Belvederju in sega do Strunjana. Sestavljajo ga do 80 metrov visoki flišni klifi in 200 metrski pas obalnega morja.
Pomemben kulturno zgodovinski spomenik v Strunjanu je cerkev Marijinega prikazanja, ki je v letu 2012 praznovala svoj 500-ti rojstni dan. Cerkev je romarsko središče Istre. Ob njej stoji frančiškanski samostan, ki so ga začeli graditi pred prvo svetovno vojno in ima obliko črke U. Pred vhodom stojita dva kamnita leva.
Krajinski park Strunjan obsega poleg naravnega rezervata, še soline, laguno Stjuža in čudovit pinijev drevored pa še veliko živali in rastlin, ki domujejo na tem lepem koncu slovenske Istre.
26.3.2013 Enodnevni izlet v Benetke ali Padovo, lahko pričnemo ali končamo v Trevisu. Čudovito staro mestno jedro, palače in trgi, cerkve in galerije, kanali in otočki, srednjeveško mestno obzidje. Vse to in še več je Treviso, mesto na vodi (citta d’acqua).
Treviso je glavno mesto italijanske pokrajine Treviso, ki je del dežele imenovane Benečija. Severna soseda Trevisa je pokrajina Belluno. Tam se je, v Pieve di Cadore, rodil veliki italijanski slikar Tiziano Vecellio. Če gremo proti jugu, pridemo v znamenito Padovo, na zahodu pa nas čaka Vicenza, Palladievo mesto.
Skozi Treviso teče reka Sile, na kateri je bilo nekoč veliko mlinov. Danes so le kot turistična znamenitost. Med velike zanimivosti Trevisa spada tudi ribja tržnica, ki se nahaja na otočku, med kanali.
Na enodnevnem izletu po Hrvaškem Zagorju, smo obiskali tudi Klanjec. Zanimivo mestece, v katerem se je rodil tudi veliki kipar Antun Augustinčič.
Nedaleč stran od prve znamenitosti Hrvaškega Zagorja, Kumrovca in etno muzeja na prostem, se nahaja hrvaško mestece Klanjec, ki ga je vredno obiskati. Kot že ime samo pove, se je mestece razvilo na klancu. v dolini reke Sotle. V zgodovinskih virih, se Klanjec prvič omenja že leta 1463.
Na majhni vzpetini sredi mesteca stoji frančiškanski samostan in cerkev Blažene Device Marije, ki so ju zgradili leta 1630. Danes je okoli njiju sprehajališče z veliko zelenja pa tudi na klopi niso pozabili.
Ob samostanski vzpetini je bilo nekoč sejmišče, danes pa je tu lepo urejen trg Antuna Mihanoviča. Mihanovič je bil po izobrazbi pravnik in je delal kot sodnik, toda bolj je znan kot tvorec hrvaške himne “Lijepa naša”. Na trgu stoji spomenik Mihanoviču, pokopan pa je na pokopališču v Klanjcu.
Klanjec pa je znan še po enem velikem človeku, ki se je tu tudi rodil. To je kipar, Antun Augustinčič. Veliki kipar bivše skupne države Jugoslavije pa tudi v svetovnem merilu, saj pred palačo Združenih narodov stoji njegov kip, ki se imenuje Mir.
Augustinčič je svojemu rojstnemu kraju zapustil vse svoje kipe, mesto pa je leta 1976. zgradilo Galerijo Antuna Augustinčiča, v kateri so nekatera njegova dela tudi razstavljena.
Izlet v okolico Ljubljane, Ljubljansko barje, Podpeško jezero.
Jezero pri Podpeči se nahaja na robu Ljubljane, na Ljubljanskem barju. Do tja se lahko pripeljemo z mestnim avtobusom številka 19 b, se peljemo mimo znamenite Plečnikove cerkve Svetega Mihaela in izstopimo na zadnji postaji, do jezera je slabih pet minut hoje.
Simpatično jezero je naravni spomenik in kraška posebnost. Napaja ga Mlinski potok, ki teče iz kraškega zaledja. Podpeško jezero je okroglo, lijakaste oblike, saj ima na sredini, globok, lijakast odtok.
Skupaj z jezerom je zavarovana celotna močvirska ravnina okoli njega, vse skupaj pa je čudovita destinacija za foto sprehod. Ob lepem vremenu je tu veliko ljudi, ki ribarijo, se sprehajajo in si polnijo baterije. Nekateri se pripeljejo s kolesi, nekateri z mestnim avtobusom, na žalost pa je največ tistih, ki pridejo z avtomobili do gostišča Jezero.
Podpeško jezero je tudi izhodišče za ljubitelje pohodništva. Od tu se lahko odpravite do Svete Ane, do Ledene jame, na Krim pa verjetno še kam.
Ljubljana, znamenitosti in zanimivosti: Hiša slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika v Trnovem.
Čez trnovski most, mimo trnovske cerkve in že si pred hišo znamenitega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Hiša je danes urejena kot muzej in deluje pod okriljem Mestnega muzeja Ljubljana. Pred tem je s hišo upravljal Arhitekturni muzej, ki domuje na gradu Fužine.
Plečnikova hiša na Karunovi 4 in 6 je sestavljena iz več hiš. Prvo je kupil njegov brat, kasneje je Plečnik dozidal zanimiv okrogli del, kjer je bila v pritličju njegova spalnica in kopalnica v okroglem nadstropju pa delovna soba. Dokupil je še del tik ob cesti, ki ga je oddajal.
Po arhitektovi smrti je hišo podedoval nečak Karel Matkovič, kateremu se lahko zahvalimo, da je Plečnikova dediščina ohranjena in se ni porazgubila. V hiši je ohranjeno originalno pohištvo, arhitektovi osebni predmeti in veliko modelov njegovih projektov. Ohranjene so tudi risbe, ki jih je ustvaril ob svojem bivanju na Dunaju in v Pragi pa tudi nekatere diplome prvih diplomiranih arhitektov v Ljubljani, med njimi tudi diploma Eda Mihevca.
Muzej si lahko ogledamo samo z vodnikom, ki nas popelje skozi vežo, kjer je sprejemal morebitne naročnike, v kuhinjo, spalnico in po krožnem stopnišču v delovno sobo. V pritličju je zimski vrt, kjer je bilo veliko različnih rastlin. Ob hiši je tudi velik vrt, tu je kar nekaj elementov, ki so bili na Čevljarskem mostu, na Tromostovju …
Foto blog: Izola, lepote in zanimivosti mesta na Primorskem in Festival sladic Slovenije – Sladka Istra 2011.
Moj izlet v Izolo se je tokrat začel zelo sladko, kajti začela se je prireditev, največji Festival sladic Slovenije – Sladka Istra 2011. Na Lonki, to je majhen trg ob morju, v bližini izolske občine, smo lahko ob zvokih istrskih melodij poskušali in kupovali slaščice, sladka vina in likerje slovenskih mojstrov in mojstric pa tudi mladih nadebudnih ustvarjalcev Srednje gostinske in turistične šole Izola.
Kdor je sladko prireditev ta vikend zamudil, lahko obišče njeno nadaljevanje, ki bo 24. in 25. septembra 2011. v Kopru.
Hram sv. Sava v Beogradu, je ena največjih pravoslavnih cerkva na svetu.
Hram sv. Sava so postavili na prostoru kjer predvidevajo, da so leta 1595. Turki zažgali njegove posmrtne ostanke. V današnji občini Vračar, vBeogradu, je na tem mestu stala mala cerkev sv. Sava že leta 1895. Današnjo so začeli graditi leta 1935. in še danes ni povsem dograjena. Zunanjost, kupole in zvoniki so dokončani, notranjost pa je še povsem gola. Po besedah naše vodičke, želijo stene prekriti z mozaiki, denar zanje pa je obljubila ruska država. Fasada cerkve je obložena z belim marmorjem, tudi v sodelovanju z slovensko tovarno Marmor Hotavlje.
Med drugo svetovno vojno je gradnja obstala. Prostor so uporabljali Nemci kot skladišče. Tudi po vojni ni bilo dosti bolje. Bolj resno so z gradnjo nadaljevali leta 1985. Hram sv. Sava je grajen v srbsko-bizantinskem slogu in ima štiri zvonike. Pozlačeni križ na glavni kupoli meri 12 metrov. Cerkev lahko sprejme 10.000 vernikov. Obsega okoli 3.500 kv.metrov, če ne štejemo še površine na galerijah. Torej lahko kar verjamemo, da je hram eden največjih pravoslavnih cerkva na svetu.
Na trgu pred cerkvijo se nahaja tudi manjša cerkev s spomenikom sv. Savi, velika fontana, Narodna knjižnica in spomenik Karađorđeviču. Hram stoji na majhni vzpetini, zato je lep razgled na okolico.
Enodnevni izlet v Opatijo na Hrvaškem. Mesto s čudovitimi palačami in vrtoviter zdravilno morsko klimo.
Opatija leži v Kvarnerskem zalivu in je eno najlepših hrvaških letovišč ob Jadranskem morju. Ime je dobila po benediktinski opatiji, ki se na tem mestu omenja že leta 1453. Tekom stoletij so se tu menjali gospodarji, omenjam pa devinske grofe, ker je grad Devin v Tržaškem zalivu res vredno obiskati.
Za začetek turizma v Opatiji štejejo postavitev vile Angioline, ki jo je postavil reški patricij Scarpa, kot počitniško hišo. Vila še danes stoji v vsem svojem sjaju, pred njo pa prav tako čudovit istoimenski park.
Štirideset let kasneje, leta 1884. so v Opatiji zgradili prvi hotel, ki stoji tik ob obali in sprehajališču, hotel Kvarner.
Morje, mediteranska klima, sprehajališča, čudoviti parki in palače, mediteranska hrana in še pa še je stvari, ki jih ponuja kvarnerska lepotica.
Turistični slogan vabi v to lepo staro slovensko mesto ob Kamniški Bistrici. Kljub temu, da je Kamnik v naročju planin pa se pozna, da je tudi blizu Ljubljane, saj me je tudi tu pričakala megla, kar na moj fotoaparat ne učinkuje najbolje. Kar je, je.
Na začetku Šutne, nas na majhni vzpetini vabi grad Zaprice, v katerem domuje Medobčinski muzej Kamnika, zelo simpatične pa so tudi stare kašče pred gradom, ki so jih sem pripeljali iz Tuhinjske doline.
Z gradu se odpravimo na sprehod po Šutni, mimo srednjeveških hiš, ki se držijo ena druge. Tu je tudi kamniška župnijska baročna cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, s prostostoječim zvonikom, po zgledu Benetk. V bližini crkve je rojstna hiša generala Rudolfa Maistra, malo naprej, proti Malemu gradu je rojstna hiša slikarja Ivana Vavpotiča in hiša v kateri so živeli trije slovenski slikarji Matija, Anton in Maks Koželj. Potem pa smo že na Malem gradu.