18.2.2013 Enodnevni izlet po Hrvaškem Zagorju, smo sklenili v čudovitem mestu, čigar staro mestno jedro je bogato z baročno arhitekturo. To je Varaždin, glavno mesto Varaždinske županije.
Varaždinska mestna hiša na Trgu kralja Tomislava, je sedež mestne vlade od leta 1523. Današnji videz je palača dobila leta 1791Stari grad je bil središče plemiškega posestva, ki je bilo ločeno od mesta. Trdnjava starega gradu iz 12 stoletja je bila nekoč obdana z vodo. Danes je tu bogata muzejska zbirkaPalača Sermage v rokoko stilu s čudovitim balkonom iz kovanega železa. Danes je v njej galerija slik.
Pravijo, da je Varaždin mesto glasbe, baroka in cvetja. Hrvati ga imenujejo “mali Dunaj“. Mesto je prvič omenjeno že leta 1181. V njem so živeli hrvaški plemiči, obrtniki in umetniki. Nekaj časa je bila Varaždin tudi glavno mesto Hrvaške. Danes je pravo mesto-muzej, ki ga je vredno obiskati.
Frančiškanska cerkev in samostan. Cerkev ima najvišji stolp v mestu, 54,5 m.Uršulinska cerkev iz leta 1707, stolp so dogradili leta 1726. Imajo ga za najlepši stolp v Varaždinu, ki je tudi mesto stolpov.Prva mestna osnovna šola v Varaždinu iz leta 1842Palača grofa Patačiča iz leta 1764 je bila središče družabnega življenja mesta VaraždinZanimiv izvesek bonboniere Kraš na Trgu kralja Tomislava, VaraždinOkna hiše na varaždinski promenadi. Opravljivke so imele vse pod kontrolo :)
Svetišče Matere Božje Bistriške je hrvaško narodno svetišče. Na leto ga obišče približno 800.000 ljudi. Med njimi je največ vernikov, nekaj pa je tudi takih izletnikov kot smo bili mi, ki si želijo ogledati čudovito baziliko Matere Božje Bistriške.
Bazilika Matere Božje Bistriške v Mariji Bistrici.
Ob tolikšnem obisku, je kraj zaživel tudi gospodarsko. Tu so številne gostilnice z zagorskimi štruklji in ostalo hrano, ki jo ponuja Hrvaško Zagorje. Tu so tudi številne stojnice z medenjaki, ki so prav tako specialnost teh krajev. Ponujajo tudi ročno izdelane lesene igrače je pa na stojnicah tudi kar nekaj krame
Bazilika v Mariji Bistrici je takšno podobo dobila leta 1883Paviljon ob bazilikiDetajl nad glavnim vhodom v baziliko Matere Božje BistriškeOltar v baziliki, kip Matere Božje z malim Jezusom.Vitraž v bazilikiArkadni hodnik okoli bazilike je poln freskZvonik in stolpiči so prekriti z raznobarvnimi strešniki
Zadaj, za baziliko Matere Božje Bistriške, se v hrib vije Bistriška kalvarija. Na njej so kipi, verske vsebine, ki jih je ustvarila skupina hrvaških kiparjev. Nastala je v prvi polovici 20. stoletja. Na njej verniki opravljajo svoje pobožne molitve, je pa odlična za krajši sprehod, če smo slučajno pojedli preveč odličnih zagorskih štrukljev
Bistriška kalvarija, prostor za molitev ali povsem običajen sprehod.Kipe z versko motiviko je ustvarila skupina hrvaških kiparjevTrgovina z odličnimi medenjaki v Mariji Bistrici
Izlet na Hrvaško in ogled znamenitosti. Baročni grad oziroma dvorec grofov Oršič stoji v Gornji Stubici, na hrvaškem. Zgradili so ga leta 1756. danes pa v njem domuje Muzej kmečkih uporov.
Baročni glavni portal dvorca Oršič
Na ogled dvorca Oršič smo se odpravili v okviru enodnevnega izleta po Hrvaškem Zagorju. Videli smo ogromno, od Titovega Kumrovca pa do čudovitega starega mestnega jedra mesta Varaždin.
Dvorišče dvorca Oršič in spomenik Petrica Kerempuh s kitaro (znani lik iz Balade o Petrici Kerempuhu, pisatelja Miroslava Krleže)
Dvorec Oršič je zgrajen v obliki črke L. V dvorcu je vse do leta 1924. živela družina Oršič. Med drugim je bila v dvorcu tudi osnovna šola.
Za obrambo pred nepovabljenimi je bilo poskrbljenoNa južni strani dvorca Oršič je lepo urejen park, portal z dorskimi stebri je bil dodan v 19. stoletju.
V dvorcu je zelo dobro ohranjena kapela s freskami in lepim baročnim oltarjem. Na ogled je tudi nekaj kosov pohištva, od konca 60-ih let, ko so dvorec obnovili pa v njem domuje Muzej kmečkih uporov. Nedaleč od dvorca je tudi ogromen spomenik posvečen kmečkim uporom in Matiji Gubcu. Obiskali smo tudi 430 let staro Gubčevo lipo.
Oprema v dvorcu Oršič, na sliki je baronica Draškovič, slika je iz približno leta 1830Čudovita baročna mizica v dvorcu OršičGrof Krsto II Oršič je bil vojskovodja. Njegov portret, ki visi v dvorcu je delo slovenskega slikarja Fortunata Berganta.Baronica Draškovič in čudovita vaza iz 19. stoletjaStrop baročne kapele v dvorcu OršičV dvorcu Oršič je tudi Muzej kmečkih uporov
Na enodnevnem izletu po Hrvaškem Zagorju, smo obiskali tudi Klanjec. Zanimivo mestece, v katerem se je rodil tudi veliki kipar Antun Augustinčič.
Trga Antuna Mihanoviča, Klanjec, Hrvaška
Nedaleč stran od prve znamenitosti Hrvaškega Zagorja, Kumrovca in etno muzeja na prostem, se nahaja hrvaško mestece Klanjec, ki ga je vredno obiskati. Kot že ime samo pove, se je mestece razvilo na klancu. v dolini reke Sotle. V zgodovinskih virih, se Klanjec prvič omenja že leta 1463.
Na majhni vzpetini sredi mesteca stoji frančiškanski samostan in cerkev Blažene Device Marije, ki so ju zgradili leta 1630. Danes je okoli njiju sprehajališče z veliko zelenja pa tudi na klopi niso pozabili.
Ob samostanski vzpetini je bilo nekoč sejmišče, danes pa je tu lepo urejen trg Antuna Mihanoviča. Mihanovič je bil po izobrazbi pravnik in je delal kot sodnik, toda bolj je znan kot tvorec hrvaške himne “Lijepa naša”. Na trgu stoji spomenik Mihanoviču, pokopan pa je na pokopališču v Klanjcu.
Klanjec pa je znan še po enem velikem človeku, ki se je tu tudi rodil. To je kipar, Antun Augustinčič. Veliki kipar bivše skupne države Jugoslavije pa tudi v svetovnem merilu, saj pred palačo Združenih narodov stoji njegov kip, ki se imenuje Mir.
Augustinčič je svojemu rojstnemu kraju zapustil vse svoje kipe, mesto pa je leta 1976. zgradilo Galerijo Antuna Augustinčiča, v kateri so nekatera njegova dela tudi razstavljena.
Antun Mihanovič, pisec hrvaške himne Lijepa našaKlanjec, frančiškanski samostan, postavljen leta 1630Klanjec, skulpture na prostem, kiparja Antuna AugustinčičaKlanjec, cerkev Blažene Device MarijeOltar in notranjost cerkve Blažene Device Marije, Klanjec, HrvaškaMestna knjižnica KlanjecDetajl na portalu frančiškanskega samostanaFrančiškanski samostan in cerkevMesto Klanjec je obdano s hribi in vinogradi
Titova rojstna hiša je začetnica etnografskega muzeja na prostem Staro selo v hrvaškem Kumrovcu.
Ko je bil Josip Broz še majhen, se je kuhalo na tem štedilniku.
Hišo v kateri se je rodil Josip Broz, je postavil njegov ded Martin Broz, leta 1860. V njej sta živeli dve družini, nekaj časa celo tri. Tekom let je tu živelo kar nekaj generacij Brozovih. Leta 1948. se je iz nje izselil še zadnji potomec družine.
Titovo hišo so odkupili in jo preuredili v spominski muzej. To je bil začetek ideje o etno muzeju na prostem, Staro selo. v katerem je prikazano življenje in delo ljudi v Hrvaškem Zagorju, na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Hiša spada med večje v tem muzejskem delu, ima tudi podstrešni sobici.
Pohištvo in ostali predmeti, ki jih lahko vidimo v hiši, so razporejeni tako kot v obdobju, ko je v njej živela Titova družina.
Kuhinja z ognjiščem za peko kruha
Ročno mletje žitaKmečka pečOmarica v predprostoruSoba s posteljo, klopjo in kuhinjsko mizoDel sobe z jedilnicoOmara in skrinja za posteljninoSpalnicaTitova rojstna hiša, dvoriščna stran
Muzej na prostem Staro selo v Kumrovcu, prikaz življenja v Hrvaškem Zagorju, na prehodu iz 19. v 20. stoletje.
Kumrovec, rojstna hiša Josipa Broza Tita
Muzej Staro selo v Kumrovcu, je bilo ustanovljeno leta 1953. z ureditvijo rojstne hiše Josipa Broza Tita. V 60-tih letih 20. stoletja so prišli na idejo, da bi staro jedro Kumrovca obnovili in prikazali življenje v Hrvaškem Zagorju s konca 19. stoletja. Do leta 1987. so odkupili večino stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov. Obnovili so staro cesto, kamniti most in uredili strugo potoka Škrnik.
Obnovljeni stari kamniti most čez potok Škrnik
Etno muzej Staro selo Kumrovec obsega okoli 40 obnovljenih hiš, od stanovanjskih, gospodarskih, delavnic, kašč in nekaj vodnjakov. V 18 hišah so uredili stalno muzejsko postavitev o življenju in delu Zagorcev, na prehodu iz 19. v 20. stoletje.
V hiši je prikazano delo lectarjev in izdelovalcev sveč.V hiši je živela družina, ki se je ukvarjala z izdelovanjem lesenih igrač.V hiši so opravljali kovaško obrtRekonstrukcija stare ceste, v starem jedru KumrovcaSkozi Muzej na prostem Staro selo, teče potok Škrnik.Soba Zagorcev, začetek 20. stoletjaV hiši so izdelovali pletene košare.Obnovljeno gospodarsko poslopje ob Titovi rojstni hiši.Hiške krite s slamo, Muzej Staro selo, Kumrovec
Enodnevni izlet v Hrvaško Zagorje, od Titovega Kumrovca pa vse do Varaždina
Kip Josipa Broza Tita v Kumrovcu. Ustvaril ga je kipar Antun Augustinčič.
Enodnevni izlet v Hrvaško Zagorje se je pričel v Kumrovcu. Ogledali smo si etno muzej na prostem, Staro selo. Poleg Titove rojstne hiše, so obnovili še 40 hiš, ki nam prikazujejo življenje in delo ljudi na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Tako si lahko ogledamo hišo v kateri je živela tkalska družina ali pa hišo kovačeve družine. V eni izmed hišk je prikazana zagorska poroka.
Rojstna hiša Josipa Broza Tita, Kumrovec - Staro seloEtno muzej na prostem, Kumrovec - Staro selo.
Iz Titovega Kumrovca nas je pot vodila v bližnje mestece Klanjec, kjer se je rodil hrvaški kipar Antun Augustinčič. Svetovno znan tudi po svojem kipu Mir, ki stoji pred palačo Združenih narodov v New Yorku.
Od umetnosti pa v Stubiško dolino na ogled baročnega dvorca grofov Oršič, v Gornji Stubici. Konec 60-tih let je bil obnovljen in spremenjen v Muzej kmečkih uporov. Nedaleč stran stoji tudi ogromen spomenik kmečkim uporom.
Baročni dvorec grofov Oršič v Gornji Stubici.Arkadno dvorišče dvorca Oršič, na katerem prirejajo tudi kulturne prireditve.Spomenik kmečkim uporom, (Matija Gubec) Gornja Stubica
Po ogledu dvorca grofov Oršič, smo se odpravili na romanje, v največje hrvaško romarsko središče, od leta 1715. naprej, Marija Bistrica. Svetišče je posvečeno Kraljici Mariji.
Svetišče v Mariji Bistrici posvečeno Kraljici Mariji.Marija Bistrica - Trg papeža Janeza Pavla in Marijino svetišče.
Po romanju pa še na ogled starega baročnega mestnega jedra, mesta Varaždin. V drugi polovici 18. stoletja je bil Varaždin glavno mesto Hrvaške. Danes je to mirno mesto s čudovitimi palačami, cerkvami in samostani.
Varaždin - Trg kralja TomislavaVaraždin - staro mestno jedro
