9.4.2013 Znamenitosti Ljubljane: Kongresni trg, park Zvezda nekoč in danes ter foto zgodba o čudovitih palačah, ki ju obdajajo.
Na delu današnjega parka Zvezda, je stal kapucinski samostan z vrtom in cerkvico sv. Janeza Evangelista. Pročelje cerkve je bilo obrnjeno proti današnji filharmoniji, pred njo pa je bil tudi manjši trg, Kapucinski trg. Začetek gradnje tega kompleksa sega v leto 1607. Iz tistega časa je tudi čudovit vodnjak, ki so ga ohranili in mu dodali kamnita toskanska stebrička in posodi iz podpeškega kamna.
Samostan je v miru deloval 200 let, nato pa je prišel Napoleon, Ilirske province in kapucini so bili izgnani v Kamnik in Škofjo Loko, samostan pa je postal hlev za konje in skladišče za vojsko.
Kongresni trg, kot ga vidimo danes, si je zamislil arhitekt Jože Plečnik. Tlakovali so ga med obema vojnama, dal je prenesti tudi znamenje sv. Trojice, ki je nekoč stalo na Ajdovščini, pred kavarno Evropa. Trg je večkrat menjal ime. 1952 se je preimenoval v Trg Revolucije, 1974 je bil Trg Osvoboditve, od leta 1991 pa je zopet Trg Revolucije.
V 19. stoletju, ko so nastajale palače ob trgu, je bila gostilna v skoraj vsaki od njih. Vanje je zahajal tudi pesnik France Prešeren pa tudi pisatelj Josip Jurčič. V novejši zgodovini je trg postal parkirišče in verjetno so se tudi zaradi tega gostinski lokali preselili na drugo stran, ob park Zvezda.
Zgradba Kazine je nastala na prostoru kjer je bil nekoč hlev s senikom in pristava. Gradnja se je zavlekla, ker so leta 1836 odkrili bronasti kip Emonca, čigar replika stoji ob Slovenski cesti, original pa v Narodnem muzeju.
Gerberjeva hiša, s čudovitim neobaročnim okrasjem, je poznana tudi po Lectariji, ki je bila v pritličju in sta jo vodila zakonca Frey. Opremo so naredili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, okrogla kamnita miza z lestencem in omarami. Vse to lahko danes občudujemo v Etnografskem muzeju (Mesto muzejev na Metelkovi), kjer so opremo uporabili za trgovino s spominki.
Na manjšem delu kjer stoji Deželni dvorec, je konec 15. stoletja stal Vicedomski dvorec. V njem je za časa kongresa Alijanse bival tudi avstrijski cesar Franc I. V potresu je bil zelo poškodovan, zato so ga podrli. Leta 1900 so postavili Deželni dvorec po načrtih arhitekta Josipa Hudetza. Hiše na južni strani Kongresnega trga, med Vegovo in Slovensko ulico, stojijo na zasutem jarku emonskega obzidja.
Zgodovina hiše na Kongresnem trg 15 je kar pestra. Zgrajena je bila za deželnega sodnika. Leta 1727 se je spremenila v magistrat, 1736 jo prevzame krčmar Korun, 1830 je bila tu gostilna pri Metki na Griču. Njen lastnik je bil tudi Janez Bleiweis, slovenski zdravnik, veterinar, politik … V tej hiši se je rojeval tudi prvi pesniški zbornik, Kranjska Čbelica.
Vir: Barbara Žabota: Kongresni trg
Znamenitosti Ljubljane: Baragovo semenišče
