Včeraj, malo pred polnočjo, se je uradno začela jesen. Dnevi so se že občutno skrajšali, toda vreme je sončno in prijetno toplo, pravo indijansko poletje. Popoldne sem izkoristila za sprehod po naši lepi Ljubljani, ki se skoraj na vsakem koraku nekaj popravlja, spreminja, gradi in dograjuje. In prav je tako, ko bo vse končano bo Ljubljana še lepša.
Lepe očke, ki zrastejo tudi do dva metra visoko in ta v ljubljanskem botaničnem vrtu kar lepo dosega to višino.
Moj današnji sprehod: Mimo Kazine in Kongresnega trga, do čudovitega Dvornega trga, kjer se vedno nekaj dogaja, danes je bila glasbena prireditev. Od Dvornega trga, ob reki Ljubljanici, mimo Gruberjeve palače (ki bi jo enkrat zelo rada videla tudi z notranje strani), naravnost v Botanični vrt. Zanimalo me je kaj v drugi polovici septembra še cveti v vrtu in bila sem prijetno presenečena:
Dalija
Velika kapucinka
Perujska tevecijaSpreminjevalkaOslez ali kitajska vrtnica
Kljub poletni avgustovski vročini, v Ljubljani 30 stopinj, pa je v parku Tivoli, tudi sredi dneva, kar živahno.
Ob tivolskem ribniku imamo ves vikend, Knjižnico pod krošnjami. Lahko beremo knjige za odrasle, otroške knjige ali pa revije. V udobnem stolčku, v senci košatega drevesa, iz slasčičarne, ki je poleg pa si prinesemo še kavo. Nebesa.
Vrtnarji so poskrbeli, da je park posejan z živobarvnimi rožami. Ponekod se zdi, kot bi gledali dolg pisan tepih. V senci dreves ljudje poležavajo, berejo, kartajo, seveda so marsikje poleg, tudi hišni ljubljenčki. Pravi božji dar je tale naš park Tivoli, samo lučaj stran od centra mesta toliko lepe narave in vse pohvale ljudem, ki skrbijo za njegovo urejenost.
Edvard Kocbek vsak dan uživa ob lepem razgledu na cvetoče razkošje.Knjižnica pod krošnjami, Tivoli, ob ribniku.Cvetoče "polje" v parku Tivoli.Tivoli
Na enodnevnem izletu v Tržaški zaliv, smo obiskali tudi grad Devin. Grad stoji na približno sto metrov visoki skali, okoli njega pa se vse do morja stopničasto raztezajo, čudoviti vrtovi. Ob lepem sončnem vremenu, ki nas je spremljalo, so bili cvetoči grmički, še lepši in v polnem razcvetu.
Saj enkrat na mesec, se v prostem času, sprehodim po Trnovskem pristanu, do ljubljanskega Botaničnega vrta. Vsakokrat me pričakajo nove barve, novi cvetovi. Tudi v vročem avgustu je tako. Sediš na klopci, v prijetni senci stare, a čudovite Napoleonove lipe in opazuješ naravo. Tudi sprehod po vrtu, je kljub vročini, prijeten, saj je tu poleg različnih rož, tudi veliko dreves, ki pri teh visokih temperaturah, nudijo prijetno senco.
Pomlad je zame najlepši del leta, ko vse cveti, v vseh mogočih barvah in vonjih. Okna in balkoni na hišah so polni rož pa tudi po vrtovih in parkih jih je vse polno. Skratka čas cvetočih užitkov.
Toda za tako cvetoče razkošje je treba imeti roko, kot pravim jaz. S svojimi rožami se zaenkrat še nebi preveč hvalila, toda moja mama, ta pa ima roko za rože in to je treba samo videti. Zame je to najlepši vrt:
Botanični vrt v Ljubljani je bil ustanovljen v času ilirskih provinc leta 1810 kot Vrt domovinske flore. Zasnovo zanj je naredil slovenski botanik in duhovnik Franc de Paula Hladnik. Napoleonov maršal Marmont ga je določil za ravnatelja Vrta domovinske flore in spomladi 1810 leta so začeli na zemljišču ob današnji Ižanski cesti zasajati prve rastline. Še danes lepo raste lipa, ki jo je 1810 leta zasadil omenjeni maršal.
Do vrta lahko pridemo po Karlovški cesti, mimo Ljubljanskega grada in pri Karlovškem mostu zavijemo na desno. Lahko pa ob Ljubljanici, po obnovljenem Trnovskem pristanu, čez Prule in čez most, ko bo odprt seveda, danes še ni bil in ga lahko samo od daleč občudujemo.
Most, ki bo skrajšal pot do Botaničnega vrta.Povešava bukev
Botanični vrt v Ljubljani je razdeljen na devet tematskih enot:
1 – Arboretum v katerem so predstavljena različna drevesa in grmovnice.
2 – Rastlinski sistem, rastline razvrščene po sorodstvenih kriterijih.
3, 4 – Bazeni z vodnimi, močvirskimi rastlinami in bajer.
5 – Skalnjak, tu so rastline iz gorskega sveta in Krasa.
Skalnjak
6 – Rastlinjak v katerem rastejo predvsem tropske rastline in je ogled možen le s strokovnim vodstvom.
7 – Sredozemske rastline iz različnih koncev sveta.
8 – Tematski vrt kjer so rastline predstavljene glede na njihovo uporabo: zdravilne, strupene, industrujske in ostale.
9 – Gojitveni del obsega grede za gojitev rastlin, ki jih zasadijo v različne dele Botaničnega vrta.
Vrtna sretena
Botanični vrt v Ljubljani je zelo lepo urejen in vzdrževan. Številne poti med gredicami in mimo različnih vrst dreves ter skalnjaka in ribnika, so prava oaza miru in sprostitve. Številne klopi v vrtu nam še dodatno popestrijo obisk, saj je naravo potrebno občudovati in ne le brzeti mimo. Ko bo most, ki povezuje Trnovski pristan, Prule in Botanični vrt končno odprt pa bo vrt za ljubljančane še veliko bližje. Glede na to, da je bilo zelo veliko rastlin tik pred tem, da se razcveti, bo čez kakšen teden ali dva obisk in pohajkovanje po vrtu še lepše in bolj pestro.
To je bila pot našega enodnevnega izleta na katerem smo bili pred prvomajskimi prazniki, 29. aprila 2007. Iz Ljubljane smo se mimo Celja in Maribora ter čez mejni prehod Šentilj zapeljali do čudovitega dvorca Herberstein. Zelo lepo urejen in ohranjen dvorec za katerega še danes skrbijo potomci družine Herberstein, ki v gradu tudi stanuje.
grad Herberstein, dvorišče
V sklopu grajskega kompleksa je tudi lepo urejen vrt, poln rož, dreves in različnih okrasnih grmičkov. Lahko bi rekli, da je pomanjšana kopija ljubljanskega Tivolija. V tem sklopu je tudi Živalski vrt, kjer na 40 hektarih površine živi okoli 600 živali in 100 različnih vrst ptic s petih celin. Začetki dvorca in parka segajo v 13. stoletje.
park dvorca Herberstainrožni vrtlevji pargepard v dremežupav se šopirimala opica
Po prijetnem pohajkovanju po parku in živalskem vrtu, smo se odpravili še v bližnji Gradec, ki ga v Sloveniji bolj omenjamo kot nakupovalno središče in ne kot turistično destinacijo. Toda vsako mesto ima svoje zanimivosti in znamenitosti, ki jih je vredno videti in tudi Graz je zelo lepo in zanimivo mesto.
Pogled na Graz in reko Muro z grajskeg hriba.Graz z očmi vzpenjače.
Na grajski hrib lahko pridemo z vzpenjačo, ki pa je za razliko od vzpenjače, ki pelje na Ljubljanski grad, precej večja in bolj razkošna, čeprav se mi zdi, da njihov grajski hrib ni prav dosti višji od ljubljanskega. Drugi dostop pa je po cik cak stopnicah, ki so vklesane v pobočje hriba.
Po stopnicah pridemo do znamenite ure, ki je na grajskem hribu.Staro mestno jedro Graza z značilno pisano poslikavo zgradb.
Zelo prijeten in nenaporen enodnevni izlet, v našo bližnjo okolico na katerem lahko vidimo veliko lepih in zanimivih stvari. Nam je bilo zelo všeč, čeprav nismo obiskali nobenega nakupovalnega centra.
Na enodnevni izlet po delčku Štajerske smo se odpravili s turistično agencijo 31. maja 2008. Zjutraj smo se iz Ljubljane zapeljali mimo Celja in Slovenske Bistrice v Rače. Tu smo si ogledali enega najbolje ohranjenih gradov v Slovenijigrad Rače, ki se prvič omenja v 13. stoletju. V gradu je razstava etnološke zbirke s predmeti najdenimi v bližnji in daljnji okolici. Ogledali smo si še “Belo dvorano” namenjeno porokam in različnim slavnostnim prireditvam ter kapelo.
Grad RačePoslikani strop “Bele dvorane” na gradu Rače
Naša naslednja postaja je krajinski park Rački ribniki – Požeg, ki meri 484 ha in ga sestavljajo mešani gozdovi, ribniki, zadrževalnik, potočki, loke in travniki. Tu imajo svoje prebivališče mnoge živali, najdemo pa tudi redke vodne rastline, kot je marsilka, nekakšna vodna štiriperesna deteljica.
Rački ribniki PožegRački ribniki so pomembno rastišče za mnoge vodne rastline
Po sprehodu med čudovitimi ribniki, nas je pot vodila v Fram. Nekoč je ta kraj slovel po žagah, mlinih in oljarnah bučnega olja, ki so se edine ohranile še danes. V Framu je tudi velika neoromanska cerkev sv. Ane z zanimivimi reliefi na pročelju.
FramNeoromanska cerkev sv. Ane v Framu
Mimo cerkve sv. Ane nas je pot vodila na Pohorje, kjer smo v kraju Planica obiskali ekološko turistično kmetijo Štern ali “pri Kovačniku” kot sami rečejo. Tu smo se ustavili na dobrem pohorskem kosilu, se nadihali svežega zraka “prečohali” domačega psa Murija, ki obožuje obiskovalce in si ogledali tudi druge živali na kmetiji. Cel izlet je bil enkraten, ampak meni je bil ta postanek najbolj všeč prav zaradi živali, poleg Murija so tu še mački, pa krave, ki se prosto pasejo na travniku in jih ob kavi lahko opazujete.
Ekološka turistična kmetija Štern, Planica na PohorjuMaskota turistične kmetije Štern, zlati prinašalec MuriCvetlični vrt turistične kmetije Štern na Pohorju
Ker pa je to enodnevni izlet smo se morali žal prehitro odpraviti naprej in sicer v Botanični vrt fakultete za kmetijstvo Univerze v Mariboru, ki je največji v Sloveniji. S strokovnjakom smo se odpravili po čudovito urejenem in vzdrževanem pisanem vrtu v katerem je veliko domačega in tujega cvetja, različne drevesne vrste, med katerimi je ogromna sekvoja in orjaški klek.
Botanični vrt Univerze v MariboruCvetlični del Botaničnega vrta UMSekvoja, s katero se je začel na tem prostoru porajati Botanični vrt UM
Pozno popoldne smo se odpravili še v obnovljeni baročni dvorec Betnava, ki se prvič omenja leta 1319 kot sedež viteške družine Betnavskih. Današnja podoba dvorca je iz prve polovice 18. stoletja. Dvorec je v lasti mariborske nadškofije. V sklopu dvorca je tudi lepo urejen park, ki ga mariborčani zelo radi obiskujejo.
Že na začetku marca so na ljubljanski tržnici prodajali te barvite spomladanske rože. Stojnice so izgledale kot bi bile prekrite s tepihi. Primula je ena prvih spomladanskih cvetlic, kar pove tudi njeno latinsko ime in pomeni prva.
Primule na ljubljanski tržnici
Listi primule so živo zelene barve, cvetovi pa skoraj v vseh živopisnih barvah in kombinacijah.
Na sejmu cvetja, Ortogiardino smo lahko občudovali tudi primule. In Italijani znani kot dobri oblikovalci, so jih razstavili v domiselno oblikovanih lončkih in koritih. Nekaj slikic in aranžerskih domislic iz sejma v Italiji:
Domiselno cvetlično korito s primulami.Palček in primuleprimulePrimule v jumbo vaziPrimule v “čevlju”
Gerbere so kot male sončnice, vendar s celo paleto barvnih odtenkov.
Po neki raziskavi, ki so jo naredili na temo priljubljenosti rož so gerbere na petem mestu, takoj za vrtnicami, nageljni, krizantemami in tulipani. Gerbera jamesonii je enoletnica, ki izvira iz Južne Afrike. Njena glavna značilnost so čudoviti cvetovi, ki v naravi cvetijo v rdeči, oranžni in rumeni barvi. Same vesele, sončne barve. Ker pa je človek vedno malo nad naravo je ustvaril oziroma vzgojil gerbere še v roza, beli, krem in škrlatni barvi cvetov. Steblo gerbere zraste do 30 cm, v nekaterih primerih pa celo do 60 cm. Je okrasna rastlina primerna za vrtove in okrasne lončke, nekateri jih imajo radi tudi kot rezano cvetje v vazi. Meni se zdi škoda vsake rože za v vazo, kjer preživi samo nekaj dni. Raje jih imam na balkonu v lončkih, kjer jih lahko očudujem celo poletje.
Na sejmu cvetjaOrtogiardino v italijanskem mestu Pordenone, je bilo poleg zanimivih kaktusov in drugega cvetja na ogled tudi ogromno gerber, ki smo jih občudovali in veselo slikali.
Sorodno:
