Vila Maritima, Simonov zaliv

Znamenitosti Izole. Arheološki spomenik iz rimskega obdobja, vila Maritima v Simonovem zalivu.

Nekoč, v zelo daljnih časih, bolj natančno, med leti 25 do 10 pr.n.št., so začeli na ozemlju današnje Izole, tik ob morju, graditi veliko vilo. In res je bila velika, tako pravijo arheologi, ki so prva izkopavanja v Simonovem zalivu opravili leta 1922. Ugotovili so, da se je stanovanjski del vile raztezal na 3.000 m2.

Arheološki spomenik Villa Maritima, Simonov zaliv
Arheološki spomenik Villa Maritima, Simonov zaliv

Bivalni prostori vile so bili razporejeni okoli notranjega dvorišča, z dolgim hodnikom pa so bili povezani s pristaniščem. Pristanišče je bilo eno večjih na tem delu Istre. Ohranjen je valobran, ki je viden potapljačem, saj je gladina morja od rimskih časov do sedaj višja za dober meter in pol.

Črno beli talni mozaik vile Maritima v Izoli
Črno beli talni mozaik vile Maritima v Izoli

Leta 1924 so odkrili čudovit črno bel mozaik, z okrasom arkadnega portika v katerem v arkadah visijo obeski. Mozaik so že takrat prenesli v Pokrajinski muzej Koper, kjer je danes na ogled. Leta 2007. so izdelali kopijo mozaika in pri tem uporabili originalno tehniko izdelave rimskih mozaikov.

Obnovljeni deli stanovanjskega dela vile, ki so jih odkrili na začetku 20. stoletja
Obnovljeni deli stanovanjskega dela vile, ki so jih odkrili na začetku 20. stoletja

Kompleks rimske vile v Simonovem zalivu je poleg stanovanjskega dela imel še lahko bi rekli proizvodni del, saj so na posestvu izdelovali amfore za olivno olje, ki so ga pridelali. Ne vemo točno čigava je bila vila, toda lastniki so bili iz bogatejšega sloja. Na to kažejo čudoviti črno beli talni mozaiki, ki so bili v večini prostorov stanovanjskega dela. Manj pomembni prostori so bili tlakovani z glino v obliki ribje kosti, ki spominja na današnji parket. Na posestvu so odkrili tudi vodovodno napeljavo, cevi so bile iz gline.

Rimljanka in vodnjak. Zgornji vidni del vodnjaka je iz 50-ih let 20. stoletja, spodnji del    pa je veliko starejši. Rimljanka je iz današnjih časov :)
Rimljanka in vodnjak. Zgornji vidni del vodnjaka je iz 50-ih let 20. stoletja, spodnji del pa je veliko starejši. Rimljanka je iz današnjih časov :)
Obuvalo takratnih rimljank
Obuvalo takratnih rimljank

Dekleta in fantje iz Pokrajinskega muzeja Koper in Mestne knjižnice Izola, so nam pripravili voden ogled kompleksa. Pokazali so kako so v tistih časih izdelovali nakit, otroci so sestavljali mozaike, pripravili pa so tudi pravo rimsko pojedino, tudi poročni kruh ni manjkal.

Poročni kruh s poprom kakršnega so pripravljali rimljani pred 2000 leti
Poročni kruh s poprom kakršnega so pripravljali rimljani pred 2000 leti
Manj pomembni deli vile so bili tlakovani z glino v obliki ribje kosti
Manj pomembni deli vile so bili tlakovani z glino v obliki ribje kosti
Vila je imela čudovit pogled na pristanišče
Vila je imela čudovit pogled na pristanišče

Z Arheološkim inštitutom z Dunaja, potekajo raziskave vile že od leta 2008. Opravljajo jih z najmodernejšimi arheološkimi metodami. To so geofizikalne meritve, s katerimi lahko brez izkopavanja izmerijo zidove, ki še ležijo pod zemljo. Podobno: Emonska hiša Ravenna in mozaiki

Treviso, mesto na vodi

26.3.2013 Enodnevni izlet v Benetke ali Padovo, lahko pričnemo ali končamo v Trevisu. Čudovito staro mestno jedro, palače in trgi, cerkve in galerije, kanali in otočki, srednjeveško mestno obzidje. Vse to in še več je Treviso, mesto na vodi (citta d’acqua).

Treviso je glavno mesto italijanske pokrajine Treviso, ki je del dežele imenovane Benečija. Severna soseda Trevisa je pokrajina Belluno. Tam se je, v Pieve di Cadore, rodil veliki italijanski slikar Tiziano Vecellio. Če gremo proti jugu, pridemo v znamenito Padovo, na zahodu pa nas čaka Vicenza, Palladievo mesto.

Treviso, mesto na vodi, Citta d'acqua
Treviso, mesto na vodi, Citta d’acqua
Treviso, deklica v vodi. Kanal med galerijo in otočkom na katerem je ribja tržnica, Pescatori
Treviso, deklica v vodi. Kanal med galerijo in otočkom na katerem je ribja tržnica, Pescatori

Skozi Treviso teče reka Sile, na kateri je bilo nekoč veliko mlinov. Danes so le kot turistična znamenitost. Med velike zanimivosti Trevisa spada tudi ribja tržnica, ki se nahaja na otočku, med kanali.

Treviso, glavni mestni trg, Piazza del Signori in mestni stolp
Treviso, glavni mestni trg, Piazza del Signori in mestni stolp
Treviso, palača Trecento, začetki segajo v leto 1185, sedež mestnega sveta
Treviso, palača Trecento, začetki segajo v leto 1185, sedež mestnega sveta
Treviso, muzej Dante Alighieri
Treviso, muzej Dante Alighieri
Treviso, staro mestno jedro
Treviso, staro mestno jedro
Treviso, katedrala, duomo
Treviso, katedrala, duomo
Treviso, detajl palače, zanimiv dimnik
Treviso, detajl palače, zanimiv dimnik
Treviso, čudovita palača v beneškem slogu
Treviso, čudovita palača v beneškem slogu
Treviso, cerkev sv.Nikolaja je nastala na začetku 14. stoletja
Treviso, cerkev sv.Nikolaja je nastala na začetku 14. stoletja
Treviso, cerkev sv. Nikolaja je zgrajena v gotskem slogu
Treviso, cerkev sv. Nikolaja je zgrajena v gotskem slogu
Treviso, mestno obzidje
Treviso, mestno obzidje

  Italijanska mesta: Ferrara in Commacchio

Dvorec grofov Oršič

Izlet na Hrvaško in ogled znamenitosti. Baročni grad oziroma dvorec grofov Oršič stoji v Gornji Stubici, na hrvaškem. Zgradili so ga leta 1756. danes pa v njem domuje Muzej kmečkih uporov. 

Baročni glavni portal dvorca Oršič
Baročni glavni portal dvorca Oršič

Na ogled dvorca Oršič smo se odpravili v okviru enodnevnega izleta po Hrvaškem Zagorju. Videli smo ogromno, od Titovega Kumrovca pa do čudovitega starega mestnega jedra mesta Varaždin.

Dvorišče dvorca Oršič in spomenik Petrica Kerempuh s kitaro (znani lik iz Balade o Petrici Kerempuhu, pisatelja Miroslava Krleže)
Dvorišče dvorca Oršič in spomenik Petrica Kerempuh s kitaro (znani lik iz Balade o Petrici Kerempuhu, pisatelja Miroslava Krleže)

Dvorec Oršič je zgrajen v obliki črke L. V dvorcu je vse do leta 1924. živela družina Oršič. Med drugim je bila v dvorcu tudi osnovna šola.

Za obrambo pred nepovabljenimi je bilo poskrbljeno
Za obrambo pred nepovabljenimi je bilo poskrbljeno
Na južni strani dvorca Oršič je lepo urejen park, portal z dorskimi stebri je bil dodan v 19. stoletju.
Na južni strani dvorca Oršič je lepo urejen park, portal z dorskimi stebri je bil dodan v 19. stoletju.

V dvorcu je zelo dobro ohranjena kapela s freskami in lepim baročnim oltarjem. Na ogled je tudi nekaj kosov pohištva, od konca 60-ih let, ko so dvorec obnovili pa v njem domuje Muzej kmečkih uporov. Nedaleč od dvorca je tudi ogromen spomenik posvečen kmečkim uporom in Matiji Gubcu. Obiskali smo tudi 430 let staro Gubčevo lipo.

Oprema v dvorcu Oršič, na sliki je baronica Draškovič, slika je iz približno leta 1830
Oprema v dvorcu Oršič, na sliki je baronica Draškovič, slika je iz približno leta 1830
Čudovita baročna mizica v dvorcu Oršič
Čudovita baročna mizica v dvorcu Oršič
Grof Krsto II Oršič je bil vojskovodja. Njegov portret, ki visi v dvorcu je delo slovenskega slikarja Fortunata Berganta.
Grof Krsto II Oršič je bil vojskovodja. Njegov portret, ki visi v dvorcu je delo slovenskega slikarja Fortunata Berganta.
Baronica Draškovič in čudovita vaza iz 19. stoletja
Baronica Draškovič in čudovita vaza iz 19. stoletja
Strop baročne kapele v dvorcu Oršič
Strop baročne kapele v dvorcu Oršič
V dvorcu Oršič je tudi Muzej kmečkih uporov
V dvorcu Oršič je tudi Muzej kmečkih uporov

Izlet Hrvaško Zagorje: Galerija Antun Augustinčič

Ljubljana – Tivoli, 9. december 2012

Naravna znamenitost Ljubljane, park Tivoli, navdušuje svoje obiskovalce že od leta 1813, ko ga je oblikoval francoski inženir Jean Blanchard.

Ljubljanski Tivoli v decembru

Ni ga čez naš Tivoli. Prva ureditev parka je bila že v času Ilirskih provinc. Prav tako kot Botanični vrt Ljubljana. Tile Francozi niti niso bili tako slabi :)

Kaj vse se nahaja v tem lepem parku! Dvorana Tivoli, pod njo Lumpi park, katerega je uredilo trgovsko podjetje Mercator. Baročni dvorec, Cekinov grad, v katerem je danes Muzej novejše zgodovine pa Tivolski grad s čudovitim pogledom na Jakopičevo sprehajališče, ki ga je uredil arhitekt Jože Plečnik in je galerija na prostem. Trenutno si lahko ogledamo fotografije National Geografic.

Naš Tivoli ima tudi Pasjo raven, kjer so prireditve ob prazniku živali, v zimskem času pa se spremeni v sankališče.

Park ima tudi majhen ribnik in čolnarno, v kateri so uredili kavarno. V bližini je rastlinjak, ki deluje pod okriljem Botaničnega vrta. Ob lepem sončnem dnevu, kot je bil današnji tu kar mrgoli otrok, odraslih in hišnih ljubljenčkov vseh mogočih pasem in velikosti.

Pravi raj in sprostitev za dušo in telo, je tale naš Tivoli, v prav vseh letnih časih.

Jakopičevo sprehajališče je uredil arhitekt Jože Plečnik
Drevored pred Cekinovim gradom, Muzej novejše zgodovine
Jakopičevo sprehajališče zaključuje Tivolski grad. V njem je danes Mednarodni grafični center pa tudi kavarna z razgledom :)
Pasja raven, v zimskem času sankališče s pogledom na Ljubljano
Pogled iz Tivolija na Mladiko. Prvotno je bila Mladika ženski licej, nato vojaška bolnišnic, danes v njej domuje Ministrstvo za zunanje zadeve.
Tivolski rastlinjak z zanimivo kovinsko ograjo na strehi. V delovnem času je vstop prost
Tivolski ribnik pod ledom
Kužki so v Tivoliju redni obiskovalci.

Dogodki v Ljubljani: Veseli december

Plečnikova hiša v Trnovem

Ljubljana, znamenitosti in zanimivosti: Hiša slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika v Trnovem.

Hiša arhitekta Jožeta Plečnika, glavni vhod, ki ga je dal mojster zastekliti

Čez trnovski most, mimo trnovske cerkve in že si pred hišo znamenitega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Hiša je danes urejena kot muzej in deluje pod okriljem Mestnega muzeja Ljubljana. Pred tem je s hišo upravljal Arhitekturni muzej, ki domuje na gradu Fužine.

Plečnikova hiša na Karunovi 4 in 6 je sestavljena iz več hiš. Prvo je kupil njegov brat, kasneje je Plečnik dozidal zanimiv okrogli del, kjer je bila v pritličju njegova spalnica in kopalnica v okroglem nadstropju pa delovna soba. Dokupil je še del tik ob cesti, ki ga je oddajal.

Po arhitektovi smrti je hišo podedoval nečak Karel Matkovič, kateremu se lahko zahvalimo, da je Plečnikova dediščina ohranjena in se ni porazgubila. V hiši je ohranjeno originalno pohištvo, arhitektovi osebni predmeti in veliko modelov njegovih projektov. Ohranjene so tudi risbe, ki jih je ustvaril ob svojem bivanju na Dunaju in v Pragi pa tudi nekatere diplome prvih diplomiranih arhitektov v Ljubljani, med njimi tudi diploma Eda Mihevca.

Muzej si lahko ogledamo samo z vodnikom, ki nas popelje skozi vežo, kjer je sprejemal morebitne naročnike, v kuhinjo, spalnico in po krožnem stopnišču v delovno sobo. V pritličju je zimski vrt, kjer je bilo veliko različnih rastlin. Ob hiši je tudi velik vrt, tu je kar nekaj elementov, ki so bili na Čevljarskem mostu, na Tromostovju …

Žal, notranjosti hiše ni dovoljeno fotografirati.
℀ⴀⴀ 䠀琀琀瀀漀漀氀 䈀氀漀挀欀 ⴀⴀ㸀ഀ਀㰀猀挀爀椀瀀琀 琀礀瀀攀㴀∀琀攀砀琀⼀樀愀瘀愀猀挀爀椀瀀琀∀㸀ഀ਀㰀℀ⴀⴀഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开瀀甀戀氀椀猀栀攀爀开椀搀 㴀 ✀戀搀㠀搀㐀㌀㌀㈀昀㘀挀㐀㠀挀㈀㠀㘀㠀昀挀昀昀㌀㄀㘀㄀㜀挀㐀攀攀㈀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开戀氀漀挀欀开琀礀瀀攀 㴀 ✀㄀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开昀漀爀洀愀琀 㴀 ✀㐀㘀㠀砀㘀 ✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开琀攀砀琀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开猀栀漀瀀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开戀椀最猀栀漀瀀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开爀椀挀栀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开瘀椀搀攀漀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开栀琀琀瀀开瀀攀爀昀 㴀 ✀氀漀挀愀氀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开瀀攀爀昀开琀攀砀琀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开瀀攀爀昀开猀栀漀瀀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开瀀攀爀昀开戀椀最猀栀漀瀀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开瀀攀爀昀开爀椀挀栀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开愀搀开琀礀瀀攀开瀀攀爀昀开瘀椀搀攀漀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开漀瀀攀渀开渀攀眀开眀椀渀搀漀眀 㴀 ✀琀爀甀攀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开挀漀氀漀爀开戀漀爀搀攀爀 㴀 ✀⌀昀昀昀昀昀昀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开挀漀氀漀爀开戀最 㴀 ✀⌀昀昀昀昀昀昀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开挀漀氀漀爀开琀椀琀氀攀 㴀 ✀⌀    昀昀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开挀漀氀漀爀开氀椀渀欀 㴀 ✀⌀㌀㐀愀㜀 㔀✀㬀ഀ਀  栀琀琀瀀漀漀氀开挀漀氀漀爀开琀攀砀琀 㴀 ✀⌀      ✀㬀ഀ਀⼀⼀ ⴀⴀ㸀ഀ਀㰀⼀猀挀爀椀瀀琀㸀ഀ਀ഀ

Hiša arhitekta Jožeta Plečnika na Karunovi 4

Ko so odstranili ograjo med trnovsko cerkvijo in Plečnikovo hišo, je arhitekt tu postavil steber s križem. Steber je bil prej na Čevljarskem mostu.
Na vrtu Plečnikove hiše so uredili lapidarij. Predmeti so z različnih ljubljanskih mostov in mojster ni prav ničesar zavrgel.
Klop na Plečnikovem vrtu, ki jo lahko vidimo na različnih koncih Ljubljane, je Plečnikov desigen.
Zastekljen vhod v Plečnikovo hišo, kjer je sprejemal morebitne naročnike.
Zimski vrt ob Plečnikovi hiši
Zimski vrt z zunanje strani
Čebelnjak na Plečnikovem vrtu
Z bršljanom objet Plečnikov okrogli atelje v drugem nadstropju
Plečnikova hiša v Trnovem

Podobno: Ljubljana in Plečnik

Beograd – Kalemegdan in trdnjava

Beograjski park ob sotočju Save in Donave, z mogočno trdnjavo, je prava oaza miru sredi velemestnega vrveža.

Sahat kula na Kalemegdanu. Turki so jo uporabljali kot opazovalnico.

Na robu starega mestnega jedra Beograda, na sotočju reke Save in Donave, leži beograjski park Kalemegdan s trdnjavo. Od hrama sv.Sava po mondeni Knez Mihajlovi ulici, zavijemo še do boemske četrti Skadarlija, potem pa se lahko odpravimo na sprehod po parku in na raziskovanje trdnjave pa na čudovit razgled na Ušče, da o sončnem zahodu niti ne govorim. Treba ga je videti.

Kalemegdan je zelo lepo urejen park, kamor se pred poletno vročino radi umaknejo Beograjčani. Očitno zelo radi igrajo šah, saj je tu veliko miz, ki imajo vrisano šahovnico. Tu je tudi turistični vlakec, ki nas popelje na ogled parka in trdnjave.

Beograjski park Kalemegdan in mize za igranje šaha.
Trdnjava na Kalemegdanu. Na tem mestu so ob koncu I. stoletja n.št. že Rimljani postavili utrdbo.
Reka Sava
Kalemegdan
Park Kalemegdan in beograjska trdnjava
Karađorđeva vrata (kapija) postavljena med leti 1750 do 1760
Pobednik (Zmagovalec) Spomenik so postavili leta 1928. v spomin na Solunsko fronto, predstavlja vojaka z mečem in sokolom.
Sotočje Save in Donave in Ratno ostrvo (Vojni otok)
Na beograjski trdnjavi je tudi vojaški muzej na prostem
Beograjska trdnjava je od leta 1967 članica UNESCA

Povezano: Hram sv.Sava v Beogradu

Blišč na Belem dvoru

Blišč na Belem dvoru, prikazan na modnih fotografijah Tita in Jovanke Broz, med leti 1952 do 1964, beda je prišla pozneje.

Tito in Jovanka na sprejemu v Veliki dvorani Kremlja, v Moskvi, 6. junija 1956

Razstava glamuroznih fotografij in oblačil Tita in Jovanke Broz, v Muzeju 25. maj v Beogradu. Razstava bo na ogled do začetka oktobra 2011. pod naslovom Zlati album.

Na razstavi lahko vidimo originalna Titova oblačila od vojaških uniform pa do glamuroznih oblek, ki jih je nosil na svojih potovanjih po svetu in, ko je sprejemal visoke goste iz celega sveta. Razstavljeno je tudi nekaj predmetov, od nakita pa do čudovitega klavirja iz leta 1936. Ne manjkajo niti obvezne Havanke. Jovankina oblačila na razstavi so zgolj rekonstrukcija.

Muzej 25. maj na Dedinju, je bil zgrajen kot darilo mesta Beograd,  Titu za njegov 70-ti rojstni dan. Odprli so ga 25. maja 1962. Namenjen je bil hrambi Titovih štafet, ki so sedaj v Hiši cvetja. V njem so hranili številna darila, ki jih je predsedniški par dobil. Tu se je tudi srečevala mladina z umetniki in ustvarjalci.

Muzej 25. maj Beograd so odprli 25. maja 1962
Klavir Steinway, izdelan v Hamburgu leta 1936. Leta 1937 ga je kupila firma Harmonija iz Beograda
Muzejska zbirka Titovih oblek.
... pa čevljev ...
... pa pokrival, klobuki in cilindri ...
Kakšen bi bil to glamur brez cigar ...
Titova maršalska uniforma
Nakit Jovanke Broz - muzejska zbirka
Izmenjava protokolarnih portretov.
Fotografije Tita in Jovanke Broz

Povezano: Hiša cvetja in muzejska zbirka

Nadaljevanje: Skadarlija

Hiša cvetja in muzejska zbirka

Muzejska zbirka štafet, ki jih je dobil Tito ob rojstnem dnevu.

Izlet v Beograd in obvezen obisk Hiše cvetja na Dedinju.

Hiša cvetja je zadnje počivališče nekdanjega predsednika Josipa Broza Tita, ki je bil rojen v Kumrovcu, kjer so uredili muzej na prostem Staro selo.

Hišo cvetja so za obiskovalce odprli leta 1982. Dolga leta so obiskovalci stali v dolgih kolonah, da bi se poklonili predsedniku. Danes je to ena od turističnih točk Beograda, ki jo izletniki iz Slovenije pridno obiskujemo. Na sredini Hiše cvetja je Titova grobnica, ob strani pa se nahaja velika zbirka štafet, vseh oblik in velikosti. Nasproti zbirke so uredili Titovo delovno sobo s čudovito pisalno mizo in omaro za knjige.

V sklopu Hiše cvetja so tudi prostori z vitrinami, ki so polne daril, ki jih je Tito prejel od viskokih predstavnikov tujih držav pa tudi od državljanov bivše Juge. Tu lahko vidimo vse od na roko pletenih nogavic do različnih narodnih noš in zanimivih predmetov iz celega sveta.

V prodajalni spominkov pa ponujajo pionirske kape in rutke in seveda podobo Tita na majicah, kapah, šalicah, blokih …

Vhod na kompleks Hiše cvetja na Dedinju.
Fontana pred Hišo cvetja
Hiša cvetja - Titova grobnica
Muzejska zbirka Titovih štafet
Vitrina s Titovimi štafetami
Muzej v Hiši cvetja - pismo Titu so napisali slovenski pionirji
Muzej Hiša cvetja - Knjižna omara, Titova delovna soba
Darila Titu, makedonska skrinja in srbska miza in stol
Darilo preproste ženske za Tita - ročno pletene nogavice s posvetilom
Darilo Titu - srbska narodna noša

Povezano: Beograd

Nadaljevanje: Blišč na Belem dvoru

Titova rojstna hiša

Titova rojstna hiša je začetnica etnografskega muzeja na prostem Staro selo v hrvaškem Kumrovcu.

Ko je bil Josip Broz še majhen, se je kuhalo na tem štedilniku.

Hišo v kateri se je rodil Josip Broz, je postavil njegov ded Martin Broz, leta 1860. V njej sta živeli dve družini, nekaj časa celo tri. Tekom let je tu živelo kar nekaj generacij Brozovih. Leta 1948. se je iz nje izselil še zadnji potomec družine.

Titovo hišo so odkupili in jo preuredili v spominski muzej. To je bil začetek ideje o etno muzeju na prostem, Staro selo. v katerem je prikazano življenje in delo ljudi v Hrvaškem Zagorju, na prehodu iz 19. v 20. stoletje.  Hiša spada med večje v tem muzejskem delu, ima tudi podstrešni sobici.

Pohištvo in ostali predmeti, ki jih lahko vidimo v hiši, so razporejeni tako kot v obdobju, ko je v njej  živela Titova družina.

Kuhinja z ognjiščem za peko kruha

 

Ročno mletje žita
Kmečka peč
Omarica v predprostoru
Soba s posteljo, klopjo in kuhinjsko mizo
Del sobe z jedilnico
Omara in skrinja za posteljnino
Spalnica
Titova rojstna hiša, dvoriščna stran

Povezano: Staro selo – Kumrovec

Staro selo – Kumrovec

Muzej na prostem Staro selo v Kumrovcu, prikaz življenja v Hrvaškem Zagorju, na prehodu iz 19. v 20. stoletje.

Kumrovec, rojstna hiša Josipa Broza Tita

Muzej Staro selo v Kumrovcu, je bilo ustanovljeno leta 1953. z ureditvijo rojstne hiše Josipa Broza Tita. V 60-tih letih 20. stoletja so prišli na idejo, da bi staro jedro Kumrovca obnovili in prikazali življenje v Hrvaškem Zagorju s konca 19. stoletja. Do leta 1987. so odkupili večino stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov. Obnovili so staro cesto, kamniti most in uredili strugo potoka Škrnik.

Obnovljeni stari kamniti most čez potok Škrnik

Etno muzej Staro selo Kumrovec obsega okoli 40 obnovljenih hiš, od stanovanjskih, gospodarskih, delavnic, kašč in nekaj vodnjakov.  V 18 hišah so uredili stalno muzejsko postavitev o življenju in delu Zagorcev, na prehodu iz 19. v 20. stoletje.

V hiši je prikazano delo lectarjev in izdelovalcev sveč.
V hiši je živela družina, ki se je ukvarjala z izdelovanjem lesenih igrač.
V hiši so opravljali kovaško obrt
Rekonstrukcija stare ceste, v starem jedru Kumrovca
Skozi Muzej na prostem Staro selo, teče potok Škrnik.
Soba Zagorcev, začetek 20. stoletja
V hiši so izdelovali pletene košare.
Obnovljeno gospodarsko poslopje ob Titovi rojstni hiši.
Hiške krite s slamo, Muzej Staro selo, Kumrovec

Povezano: Hrvaško Zagorje

Nadaljevanje: Titova rojstna hiša