Izlet v Strunjan. Krajinski park in naravni rezervat Strunjan. Strunjanske soline in laguna Stjuža, edina laguna na slovenski obali. Pa še morje, sonce, narava, ptice …
Naravni rezervat Strunjan se začne na Belvederju in sega do Strunjana. Sestavljajo ga do 80 metrov visoki flišni klifi in 200 metrski pas obalnega morja.
Naravni rezervat Strunjan, klifi in brnistra, grm z rumenimi cvetovi, ki odlično uspeva na flišnih tlehStrunjanski križDegustacija češenj
Pomemben kulturno zgodovinski spomenik v Strunjanu je cerkev Marijinega prikazanja, ki je v letu 2012 praznovala svoj 500-ti rojstni dan. Cerkev je romarsko središče Istre. Ob njej stoji frančiškanski samostan, ki so ga začeli graditi pred prvo svetovno vojno in ima obliko črke U. Pred vhodom stojita dva kamnita leva.
Romarska cerkev Marijinega prikazanja v StrunjanuFrančiškanski samostan v StrunjanuEden od dveh kamnitih levov, ki krasita vhod v frančiškanski samostanDel rožnega vrta med cerkvijo in samostanom
Krajinski park Strunjan obsega poleg naravnega rezervata, še soline, laguno Stjuža in čudovit pinijev drevored pa še veliko živali in rastlin, ki domujejo na tem lepem koncu slovenske Istre.
Laguna Stjuža, edina laguna na slovenski obali. Leseni čoln z ravnim dnom se imenuje batanaČaplja v laguni StjužaStrunjanske soline so bile zgrajene v naplavni ravnici potoka RojaPogled iz Strunjana na Piran in gojišče školjkPinijev drevored v Strunjanu je zaščiten kot naravni spomenik, sestavlja ga 116 dreves, ki so jih zasadili na začetku 20. stoletjaBrnistra se na flišnih strunjanskih tleh odlično počuti :)
Foto sprehod po Izoli. Zanimivosti in znamenitosti, sonce in morje. Čudovito staro mestno jedro in nova plavajoča ribja kantina, da o mačku niti ne govorim.
Morje kot udobna blazina :)Mandrač v Izoli in barka za čisto desetko :)Flišni klif v Simonovem zalivuRibiška ladjica ali pa izletniška. Ne vem, je pa lepa.Pogled na hotel Marina iz prvega nadstropja nove plavajoče ribiške kantineZa kratek počitek, klepet ali branje dobre knjige. Klop na Ljubljanski uliciUmakni se, mudi se mi. Dobrih mačk se v Izoli ne manjka :)Izolska glavna plaža, pri svetilnikuStaro mestno jedro, hiša častitljive starostiArkadni loki tega prehoda so iz daljnega leta 1531.
13.4.2013 Gremo na morje, gremo v Izolo. Po dolgi zasneženi in na koncu deževni zimi, končno sonce in temperature do dvajset stopinj. Primorska vabi na sonce, ribe in foto sprehode.
Zeliščar iz Izole :)Še malo pa bo plaža oživelaRibiške mreže se pripravljajo za lov na ciplje
Danes je bil v Izoli mednarodni sejem starin, mene je spominjal bolj na bolšji sejem. Bilo je zanimivo, stojnice so postavili v parku Pietro Coppo, na Lonko pa tudi na glavnem sprehajališču ob morju.
Mednarodni sejem starin v IzoliKraljevsko lepi stoli ob morju. Mednarodni sejem starin v IzoliIzolski mandračSlovensko morje in pogled proti dimniku nekdanje tovarne Delamaris Izola.Prečna ulica v starem mestnem jedru IzoleBeneška arhitekturaIzola, Slovenska Istra
9.4.2013 Znamenitosti Ljubljane: Kongresni trg, park Zvezda nekoč in danes ter foto zgodba o čudovitih palačah, ki ju obdajajo.
Na delu današnjega parka Zvezda, je stal kapucinski samostan z vrtom in cerkvico sv. Janeza Evangelista. Pročelje cerkve je bilo obrnjeno proti današnji filharmoniji, pred njo pa je bil tudi manjši trg, Kapucinski trg. Začetek gradnje tega kompleksa sega v leto 1607. Iz tistega časa je tudi čudovit vodnjak, ki so ga ohranili in mu dodali kamnita toskanska stebrička in posodi iz podpeškega kamna.
Samostan je v miru deloval 200 let, nato pa je prišel Napoleon, Ilirske province in kapucini so bili izgnani v Kamnik in Škofjo Loko, samostan pa je postal hlev za konje in skladišče za vojsko.
Platane v parku Zvezda je dal zasaditi arhitekt Jože Plečnik, prvotno so bili zasajeni kostanjiKongresni trg je nastal leta 1823, kot spomin na kongres Svete alianse(januar do maj 1821), ko so Ljubljano obiskali znameniti gostje: cesar Franc I, car Aleksander I in neapeljski kralj Ferdinand
Kongresni trg, kot ga vidimo danes, si je zamislil arhitekt Jože Plečnik. Tlakovali so ga med obema vojnama, dal je prenesti tudi znamenje sv. Trojice, ki je nekoč stalo na Ajdovščini, pred kavarno Evropa. Trg je večkrat menjal ime. 1952 se je preimenoval v Trg Revolucije, 1974 je bil Trg Osvoboditve, od leta 1991 pa je zopet Trg Revolucije.
V 19. stoletju, ko so nastajale palače ob trgu, je bila gostilna v skoraj vsaki od njih. Vanje je zahajal tudi pesnik France Prešeren pa tudi pisatelj Josip Jurčič. V novejši zgodovini je trg postal parkirišče in verjetno so se tudi zaradi tega gostinski lokali preselili na drugo stran, ob park Zvezda.
Kazina, grajena od 1834 do 1837, v klasicističnem slogu. Na pročelju so trije medaljoni s simboli kazinskega društva: viteška glava, violina in knjiga.
Zgradba Kazine je nastala na prostoru kjer je bil nekoč hlev s senikom in pristava. Gradnja se je zavlekla, ker so leta 1836 odkrili bronasti kip Emonca, čigar replika stoji ob Slovenski cesti, original pa v Narodnem muzeju.
Ovijačeva hiša, Kongresni trg 3 je bila zgrajena leta 1839 na mestu kjer sta stala vrt in hlev. Dvonadstropno stavbo z vrtom je postavil ljubljanski odvetnik dr. Blaž Ovijač. Kasneje je njegova hči hišo zapustila cerkvi, dohodke pa je namenila za cerkev na Brezjah. Nekaj časa je bila tu trgovska šola. Hišo poleg je zgradil Henrik Cetinovič leta 1850.Gerberjeva hiša, Kongresni trg 5. Po njej se imenuje tudi Gerberjevo stopnišče, ki povezuje trg z reko Ljubljanico.
Gerberjeva hiša, s čudovitim neobaročnim okrasjem, je poznana tudi po Lectariji, ki je bila v pritličju in sta jo vodila zakonca Frey. Opremo so naredili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, okrogla kamnita miza z lestencem in omarami. Vse to lahko danes občudujemo v Etnografskem muzeju (Mesto muzejev na Metelkovi), kjer so opremo uporabili za trgovino s spominki.
Gestrinova hiša, Kongresni trg 6Apej Tambornino Gjudova hiša, Kongresni trg 7, zelena hiša, ena najstarejših, ki je zamenjala kar nekaj lastnikov
Slovenska matica, Kongresni trg 8.1834 je Ignacij Engler nadzidal pritlično stavbo, 1872 jo je kupila Zavarovalna banka, od 1879 pa je v lasti Slovenske maticeKollmanova hiša, Kongresni trg 9 je bila zgrajena konec 19. stoletja, ob njej je gledališka stolbaSlovenska filharmonija, v 17. stoletju je bila na tem mestu deželna jahalnica, nato pa Stanovsko gledališče, ki je pogorelo. 1898 je bila zgrajena filharmonija, po načrtih arhitekta Adolfa Wagnerja iz Gradca. Valovita fasada, ki gleda na Ljubljanico, je Plečnikovo delo.Schmidt Kastnerjeva hiša, Kongresni trg 11. Tu je stala mitnica, ki jo je leta 1763 kupil krojač Trappel, leta 1824 jo je kupil tovarnar in trgovec Schmidt.Deželni dvorec, danes Univerza v Ljubljani in skulptura Evropa
Na manjšem delu kjer stoji Deželni dvorec, je konec 15. stoletja stal Vicedomski dvorec. V njem je za časa kongresa Alijanse bival tudi avstrijski cesar Franc I. V potresu je bil zelo poškodovan, zato so ga podrli. Leta 1900 so postavili Deželni dvorec po načrtih arhitekta Josipa Hudetza. Hiše na južni strani Kongresnega trga, med Vegovo in Slovensko ulico, stojijo na zasutem jarku emonskega obzidja.
Lavrenčičeva hiša, Kongresni trg 13, je nastala iz dveh hiš. V pritličju je bila gostilna Pekel. Sobe so bile v jarku emonskega obzidja, kamor se je prišlo po stopnicah in je bilo videti kot pekel.Fischer Elbertova hiša, Kongresni trg 14, je bila dolga leta namenjena gostilniški dejavnosti: 1798nje bila tu gostilna Jakoba Severja, 1853 se je spremenila v kavarno, od 1860 d0 80 pa je Gustav Fischer odprl kavarno in pivovarno kamor je rad zahajal tudi Josip JurčičKogl, Souvan, Bleiweisova hiša, Kongresni trg 15
Zgodovina hiše na Kongresnem trg 15 je kar pestra. Zgrajena je bila za deželnega sodnika. Leta 1727 se je spremenila v magistrat, 1736 jo prevzame krčmar Korun, 1830 je bila tu gostilna pri Metki na Griču. Njen lastnik je bil tudi Janez Bleiweis, slovenski zdravnik, veterinar, politik … V tej hiši se je rojeval tudi prvi pesniški zbornik, Kranjska Čbelica.
Ohranjeni kapucinski vodnjak na Kongresnem trgu so nadgradili z dvema toskanskima stebričkoma in posodama iz podpeškega kamna
26.3.2013 Enodnevni izlet v Benetke ali Padovo, lahko pričnemo ali končamo v Trevisu. Čudovito staro mestno jedro, palače in trgi, cerkve in galerije, kanali in otočki, srednjeveško mestno obzidje. Vse to in še več je Treviso, mesto na vodi (citta d’acqua).
Treviso je glavno mesto italijanske pokrajine Treviso, ki je del dežele imenovane Benečija. Severna soseda Trevisa je pokrajina Belluno. Tam se je, v Pieve di Cadore, rodil veliki italijanski slikar Tiziano Vecellio. Če gremo proti jugu, pridemo v znamenito Padovo, na zahodu pa nas čaka Vicenza, Palladievo mesto.
Treviso, mesto na vodi, Citta d’acquaTreviso, deklica v vodi. Kanal med galerijo in otočkom na katerem je ribja tržnica, Pescatori
Skozi Treviso teče reka Sile, na kateri je bilo nekoč veliko mlinov. Danes so le kot turistična znamenitost. Med velike zanimivosti Trevisa spada tudi ribja tržnica, ki se nahaja na otočku, med kanali.
Treviso, glavni mestni trg, Piazza del Signori in mestni stolpTreviso, palača Trecento, začetki segajo v leto 1185, sedež mestnega svetaTreviso, muzej Dante AlighieriTreviso, staro mestno jedroTreviso, katedrala, duomoTreviso, detajl palače, zanimiv dimnikTreviso, čudovita palača v beneškem sloguTreviso, cerkev sv.Nikolaja je nastala na začetku 14. stoletjaTreviso, cerkev sv. Nikolaja je zgrajena v gotskem sloguTreviso, mestno obzidje
Znamenitosti Ljubljane: Baragovo semenišče so postavili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, vendar se je ta kasneje avtorstvu odrekel. Le zakaj?
V organizaciji Muzeja za arhitekturo Ljubljana (grad Fužine), smo si ogledali Plečnikovo palačo, ki jo je načrtoval kot bivališče za semeniščnike. Ime Baragovo semenišče je stavba dobila po znanem misijonarju, škofu Baragi. Polkrožna stavba za Gospodarskim razstaviščem nam je bolj znana kot Pionirski dom, danes Akademski kolegij. Poleg tega pa danes v njej domuje tudi Mladinsko gledališče in Festivalna dvorana.
Baragovo semenišče, štirinadstropna polkrožna stavba, je bila zgrajena po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, med leti 1938 do 1955
Osrednji del Baragovega semenišča, bi moral povezovati dve okrogli polovici, druga ni bila nikoli postavljena.
Na prostoru kjer je nekoč stalo pokopališče ob cerkvi sv. Krištofa, se je ljubljanska škofija odločila postaviti semenišče. Naročilo je dobil arhitekt Jože Plečnik. Načrte je izdelal med leti 1936 do 1938. Semenišče je zastavil po zgledu na Angelski grad in Kolosej v Rimu. Načrtoval je okroglo, štirinadstropno palačo z vmesnim valjem, ki krog deli na dva dela. Z gradnjo so začeli leta 1938, vendar so se dela med drugo svetovno vojno ustavila. Drugi polkrog je tako ostal samo na papirju, vse do današnjih dni. Zgradba je med vojno in po njej dobila različne stanovalce, prav nikoli pa niso v njej bivali semeniščniki.
Originalna Plečnikova kljuka.Vhod na notranji hodnik kjer se nahajajo celice
Celice namenjene semeniščnikom so bile majhne, asketsko opremljene, brez kopalnice in centralnega ogrevanja. Plečnik je imel v mislih skromnost. Semeniščniki naj bi si sami prinašali kurjavo iz kleti, za umivanje so imeli velik lavor in vrč. Plečnik je oboževal knajpanje in je metodo namenil tudi semeniščnikom.
Veličastno Plečnikovo stopnišče s stebri je prvotno vodilo v veliko kapelo, danes je to Festivalna dvorana. Skulpture, ki so ob strani niso Plečnikova zamisel in so dodane kasnejeProstor, ki zavzema dve nadstropji je bil načrtovan kot kapela, po Plečniku
Plečnik je v osrednji del Baragovega semenišča postavil dvorano, ki je zajemala dve nadstropji in je bila namenjena bogoslužju. Pod kapelo, je bila kino dvorana Soča, ki jo je Jože Plečnik s težkim srcem načrtoval, kajti film mu ni bil blizu. Bil je menja, da se ta zadeva ne bo dolgo obdržala. Tudi največji se kdaj zmotijo
V 50-ih letih prejšnjega stoletja je arhitekt Anton Bitenc kapelo preuredil v Festivalno dvorano, semenišče pa spremenil v študentski internat. Bitenc je predelal tudi vhod na vzhodni strani, ki vodi v Festivalno dvorano. In tu je odgovor na moje vprašanje v uvodu. Zakaj se arhitekt Bitenc in gradbenik nista posvetovala s Plečnikom, ki se s tako velikim posegom v njegove načrte ni strinjal, se ne ve natančno. Ve pa se, da se veliki arhitekt z Baragovim semeniščem ni nikoli več ukvarjal.
Kletna dvorana v Baragovem semenišču je bila skladišče za kurjavo. Tudi ta del je po Plečnikovo natančno izdelan. Danes so tudi tu manjše gledališke predstave.Vzhodni vhod v Baragovo semenišče, ki ga je predelal arhitekt BitencVhod v Baragovo semenišče, ki je obrnjeno proti Navju, je originalno Plečnikovo delo, razen kandelabra :)
Sneg je pobelil tudi Ljubljano in še kar naletava. V takem vremenu je foto sprehod še toliko bolj zanimiv. Danes od Opere, po Tivoliju pa vse do Parka slovenske reformacije.
Ljubljanska SNG Opera in baletPrvi muzej v Ljubljani, Narodni muzej in spomenik ValvasorjaTivoli, Jakopičevo sprehajališče, Plečnikov steber in trenutno na ogled razstava fotografij SlovenijaZasneženi gozd v središču Ljubljane, park TivoliTivolski ribnik je pokrit z ledom in obdan z ledenimi svečamiHiša za otroke, igralo med ribnikom in rastlinjakomSpomenik slikarju Rihardu Jakopiču, Tivoli
Na mestu kjer danes stoji spomenik slovenskega impresionista Riharda Jakopiča, je nekoč stal Jakopičev paviljon. Vanj je zahajal tudi pisatelj Ivan Cankar. V njegovi spominski sobi na Rožniku hranijo izkaznico, ki je pisatelju omogočala prost vstop v Paviljon. Zaradi gradnje železniške proge, so paviljon podrli. Škoda, da ga niso samo prestavili.
Pravoslavna cerkev v Ljubljani. Stekleni kvadrat za cerkvijo pa je njen novi prizidekBalkon, detajl Narodne galerijeVogalni detajl na Dukičevih blokih. Ime so dobili po stavbeniku, ki jih je zgradiPtičja hišica, park slovenske reformacije v Ljubljani
18.2.2013 Enodnevni izlet po Hrvaškem Zagorju, smo sklenili v čudovitem mestu, čigar staro mestno jedro je bogato z baročno arhitekturo. To je Varaždin, glavno mesto Varaždinske županije.
Varaždinska mestna hiša na Trgu kralja Tomislava, je sedež mestne vlade od leta 1523. Današnji videz je palača dobila leta 1791Stari grad je bil središče plemiškega posestva, ki je bilo ločeno od mesta. Trdnjava starega gradu iz 12 stoletja je bila nekoč obdana z vodo. Danes je tu bogata muzejska zbirkaPalača Sermage v rokoko stilu s čudovitim balkonom iz kovanega železa. Danes je v njej galerija slik.
Pravijo, da je Varaždin mesto glasbe, baroka in cvetja. Hrvati ga imenujejo “mali Dunaj“. Mesto je prvič omenjeno že leta 1181. V njem so živeli hrvaški plemiči, obrtniki in umetniki. Nekaj časa je bila Varaždin tudi glavno mesto Hrvaške. Danes je pravo mesto-muzej, ki ga je vredno obiskati.
Frančiškanska cerkev in samostan. Cerkev ima najvišji stolp v mestu, 54,5 m.Uršulinska cerkev iz leta 1707, stolp so dogradili leta 1726. Imajo ga za najlepši stolp v Varaždinu, ki je tudi mesto stolpov.Prva mestna osnovna šola v Varaždinu iz leta 1842Palača grofa Patačiča iz leta 1764 je bila središče družabnega življenja mesta VaraždinZanimiv izvesek bonboniere Kraš na Trgu kralja Tomislava, VaraždinOkna hiše na varaždinski promenadi. Opravljivke so imele vse pod kontrolo :)
Foto sprehod po Ljubljani, od Plečnikovega Peglezna do Gornjega trga.
Kurenti, ki so na pustno soboto odganjali zimo, so svoje delo bolj slabo opravili. V Ljubljani je začelo snežiti in danes se je mesto zbudilo pod debelo snežno odejo.
Trikotno zgradbo, ki spominja na likalnik, so postavili leta 1935 po načrtih arhitekta Jožeta PlečnikaZgradba na Krekovem trgu je bila nekoč Mestni dom, danes v njej domujeta Lutkovno in Šentjakobsko gledališče
Palačo na Krekovem trgu so gradili od 18.julija 1898 do 30. septembra 1899 po načrtih ljubljanskega arhitekta Cirila Metoda Kocha. Namenjena je bila gasilcem. V pritličju je bil prostor za avtomobile, v zgornjih nadstropjih pa so bila stanovanja za gasilske in mestne orožnike. V zgradbi je bila tudi reševalna postaja pa uprava vodovoda in še marsikaj kar je mesto potrebovalo za svoje delovanje. Zaradi vse te vsebine, so jo poimenovali Mestni dom. Stolpič na strehi so uporabljali kot opazovalnico. Danes je tam Martin Krpan in njegova kobilica, ki se vsako uro prikažeta in zabavata mimoidoče. Danes je v stavbi Šentjakobsko gledališče, ki je tam že od leta 1932. V pritličju je Lutkovno gledališče Ljubljana, v podstrešju pa je muzej lutk. (vir: gledališka arhitektura)
Ljubljanska Stolnica in Nadškofijski dvorec na Ciril Metodovem trguStranska vrata ljubljanske Stolnice s podobami slovenskih škofovDvonadstropne hiše nasproti Stolnice se imenujejo duhovniške hišeGrb na Nadškofijskem dvorcu, ki ga je nekoč obiskal sam NapoleonIzvesek ljubljanske gostilne SokolPalača, ki stoji med Gornjim in Levstikovim trgom, je bila postavljena 1901. leta. Avtor secesijskega pročelja je arhitekt Max Fabiani. Pod zimsko kapo se skriva Herkulov vodnjakZoisova palača na Bregu. Zgrajena je iz treh sosednjih hiš, postavil pa jo je oče slovenskega razsvetljenca Žige Zoisa.
Na enodnevnem izletu po Hrvaškem Zagorju, smo obiskali tudi Klanjec. Zanimivo mestece, v katerem se je rodil tudi veliki kipar Antun Augustinčič.
Trga Antuna Mihanoviča, Klanjec, Hrvaška
Nedaleč stran od prve znamenitosti Hrvaškega Zagorja, Kumrovca in etno muzeja na prostem, se nahaja hrvaško mestece Klanjec, ki ga je vredno obiskati. Kot že ime samo pove, se je mestece razvilo na klancu. v dolini reke Sotle. V zgodovinskih virih, se Klanjec prvič omenja že leta 1463.
Na majhni vzpetini sredi mesteca stoji frančiškanski samostan in cerkev Blažene Device Marije, ki so ju zgradili leta 1630. Danes je okoli njiju sprehajališče z veliko zelenja pa tudi na klopi niso pozabili.
Ob samostanski vzpetini je bilo nekoč sejmišče, danes pa je tu lepo urejen trg Antuna Mihanoviča. Mihanovič je bil po izobrazbi pravnik in je delal kot sodnik, toda bolj je znan kot tvorec hrvaške himne “Lijepa naša”. Na trgu stoji spomenik Mihanoviču, pokopan pa je na pokopališču v Klanjcu.
Klanjec pa je znan še po enem velikem človeku, ki se je tu tudi rodil. To je kipar, Antun Augustinčič. Veliki kipar bivše skupne države Jugoslavije pa tudi v svetovnem merilu, saj pred palačo Združenih narodov stoji njegov kip, ki se imenuje Mir.
Augustinčič je svojemu rojstnemu kraju zapustil vse svoje kipe, mesto pa je leta 1976. zgradilo Galerijo Antuna Augustinčiča, v kateri so nekatera njegova dela tudi razstavljena.
Antun Mihanovič, pisec hrvaške himne Lijepa našaKlanjec, frančiškanski samostan, postavljen leta 1630Klanjec, skulpture na prostem, kiparja Antuna AugustinčičaKlanjec, cerkev Blažene Device MarijeOltar in notranjost cerkve Blažene Device Marije, Klanjec, HrvaškaMestna knjižnica KlanjecDetajl na portalu frančiškanskega samostanaFrančiškanski samostan in cerkevMesto Klanjec je obdano s hribi in vinogradi