Ljubljana, znamenitosti in zanimivosti mesta: foto blog, sprehod po ljubljanskem botaničnem vrtu.
Tropski rastlinjak v ljubljanskem botanučnem vrtu
Lepi sončni dnevi, ki jih imamo v Ljubljani v začetku oktobra, so kot nalašč za sprehod po dvesto let starem ljubljanskem botaničnem vrtu. Botanični vrt se počasi odeva v jesenske barve, skalnjak se pripravlja na zimsko spanje, v tropskem rastlinjaku pa je ob vsakem letnem času enako, tropsko.
Trenutno si lahko ogledamo različne kaktuse, od malih do velikih. Res je, da je botanični vrt maja lepši, toda tudi v oktobru je tu lepo. Ruj dobiva počasi svojo rdečo barvo, bugenvilija še vedno cveti, kadulja žari v svoji rdeči barvi, tu je tudi limonovec pa še veliko zanimivega, pravi balzam za dušo in telo.
AgavaDivja aloja, domovina Južna AfrikaBugenvilijaLimonovec v botaničnem vrtu LjubljanaNavadna jagodičnicaOblocvetna gomfrenaRdeča kadulja prihaja iz BrazilijeVelecvetni kristavec iz Južne AmerikeAmeriški javorAmeriški strupeni octovec v jesenskih barvahV začetku oktobra ruj počasi pridobiva svojo prepoznavno rdečo barvoKana
Ljubljana, znamenitosti in zanimivosti: Hiša slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika v Trnovem.
Hiša arhitekta Jožeta Plečnika, glavni vhod, ki ga je dal mojster zastekliti
Čez trnovski most, mimo trnovske cerkve in že si pred hišo znamenitega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Hiša je danes urejena kot muzej in deluje pod okriljem Mestnega muzeja Ljubljana. Pred tem je s hišo upravljal Arhitekturni muzej, ki domuje na gradu Fužine.
Plečnikova hiša na Karunovi 4 in 6 je sestavljena iz več hiš. Prvo je kupil njegov brat, kasneje je Plečnik dozidal zanimiv okrogli del, kjer je bila v pritličju njegova spalnica in kopalnica v okroglem nadstropju pa delovna soba. Dokupil je še del tik ob cesti, ki ga je oddajal.
Po arhitektovi smrti je hišo podedoval nečak Karel Matkovič, kateremu se lahko zahvalimo, da je Plečnikova dediščina ohranjena in se ni porazgubila. V hiši je ohranjeno originalno pohištvo, arhitektovi osebni predmeti in veliko modelov njegovih projektov. Ohranjene so tudi risbe, ki jih je ustvaril ob svojem bivanju na Dunaju in v Pragi pa tudi nekatere diplome prvih diplomiranih arhitektov v Ljubljani, med njimi tudi diploma Eda Mihevca.
Muzej si lahko ogledamo samo z vodnikom, ki nas popelje skozi vežo, kjer je sprejemal morebitne naročnike, v kuhinjo, spalnico in po krožnem stopnišču v delovno sobo. V pritličju je zimski vrt, kjer je bilo veliko različnih rastlin. Ob hiši je tudi velik vrt, tu je kar nekaj elementov, ki so bili na Čevljarskem mostu, na Tromostovju …
Žal, notranjosti hiše ni dovoljeno fotografirati.
Hiša arhitekta Jožeta Plečnika na Karunovi 4Ko so odstranili ograjo med trnovsko cerkvijo in Plečnikovo hišo, je arhitekt tu postavil steber s križem. Steber je bil prej na Čevljarskem mostu.Na vrtu Plečnikove hiše so uredili lapidarij. Predmeti so z različnih ljubljanskih mostov in mojster ni prav ničesar zavrgel.Klop na Plečnikovem vrtu, ki jo lahko vidimo na različnih koncih Ljubljane, je Plečnikov desigen.Zastekljen vhod v Plečnikovo hišo, kjer je sprejemal morebitne naročnike.Zimski vrt ob Plečnikovi hišiZimski vrt z zunanje straniČebelnjak na Plečnikovem vrtuZ bršljanom objet Plečnikov okrogli atelje v drugem nadstropjuPlečnikova hiša v Trnovem
Ljubljana, znamenitosti in zanimivosti: Križevniška ulica, nova ljubljanska kulturna četrt.
Srednjeveški dan na Križevniški ulici.
Križevniška ulica v Ljubljani je ena najstarejših. Njena zgodovina sega do srednjega veka. Ta slikovita srednjeveška ulica se nahaja med Plečnikovimi Križankami in Bregom, kjer pristaja tudi ladjica Ljubljanica. Ulica je postala nova ljubljanska kulturna četrt.
Po Križevniški ulici so postavili klopi z verzi znamenitih slovenskih pesnikov, kot je Prešeren ali pa Srečko Kosovel, ki je tu nekoč tudi živel. Portale palač so okrasili z rožami in ustvarili čudovit ambient za kulturna druženja.
Nosilec kulturne dejavnosti je Mini teater, ki ima svoje gledališče na Križevniški 1. Tako so 2. oktobra 2011. organizirali Festival srednjeveške in renesančne glasbe ter Srednjeveški dan v Ljubljani. Ogledali smo si lahko srednjeveško tiskarno in tržnico, srednjeveške obrtnike, se učili črk lepopisja. Postavili so tudi večji viteški tabor s prikazom viteških veščin in družabnih iger.
Sprehod po ljubljanskem Bregu v srednjeveških oblačilih12. Festival srednjeveške in renesančne glasbe ter Srednjeveški dan v LjubljaniSrednjeveška tiskarna na Križevniški uliciMini teater, Križevniška 1Renesančna glasba na Križevniški uliciPaževska šola, preizkus spretnosti pri streljanju s samostrelomSrednjeveški samostrel in buzdovanViteški tabor, preizkus v borilnih veščinahLončarstvoSrednjeveški tiskarSrednjeveška tiskarna na Križevniški ulici
Madona z otrokom, na vogalu Lože v Kopru. Postavili so jo v spomin na kugo, ki je tu pustošila v letu 1554
Vroče poletne dneve je najbolje preživljati ob morju, saj meni je tam najbolj všeč. Iz Ljubljane, ki je v teh dneh prava kotlovnica, smo se odpravili na slovensko obalo, v Slovensko Istro in še bolj natančno v Koper. Zakaj pa ne, morje v Slovenski Istri ni prav nič slabše od tistega v južni Istri. Tudi cene so sprejemljive, morska hrana pa odlična.
Po plavanju, prebiranju počitniškega branja in dobrem poznem kosilu, je čas za sprehod. Ne rečem, da se ni lepo sprehajati ob morju in ob tem še občudovati jahte in jahtice v marini, toda moj nasvet je sprehod po starem mestnem jedru. Po čudovitih mestnih ulicah in med palače, ki imajo zanimive zgodbe o ljudeh, ki so v njih živeli in kaj vse bi lahko povedale o stoletji, ko tu ponosno stojijo.
Velik pečat v Kopru so pustile tudi velike Benetke, kajti Benečani so vedno znali ceniti lepoto, ki so jo tu našli. Danes je nekaj hiš še ohranjenih, kot je čudovita rdeča benečanska hiša imenovana De Rin, na Cankarjevi ulici. Krilatih beneških levov in značilnih beneških oken pa najdemo nešteto.
Pretorska palača in konjska vprega na Titovem trguVerdijeva ulica in koprska mestna upravaMestni grb Kopra, detajl na vhodnem portalu hiše na Verdijevi ulici
Trkalo na vhodnih vratih palače Pizzarello-Palma v KopruKrilati beneški lev na Palači Totto, Kidričeva ulica, KoperBastion Belveder, ohranjeni del nekdanje mestne utrdbe. Danes z njega občudujemo turistične ladje, ki prihajajo v Koper.Turistična ladja se je na križarjenju ustavila tudi v luki Koper.Fontana in sončni zahod v Kopru.
Hram sv. Sava v Beogradu, je ena največjih pravoslavnih cerkva na svetu.
Notranjost hrama Sv. Sava v Beogradu
Hram sv. Sava so postavili na prostoru kjer predvidevajo, da so leta 1595. Turki zažgali njegove posmrtne ostanke. V današnji občini Vračar, vBeogradu, je na tem mestu stala mala cerkev sv. Sava že leta 1895. Današnjo so začeli graditi leta 1935. in še danes ni povsem dograjena. Zunanjost, kupole in zvoniki so dokončani, notranjost pa je še povsem gola. Po besedah naše vodičke, želijo stene prekriti z mozaiki, denar zanje pa je obljubila ruska država. Fasada cerkve je obložena z belim marmorjem, tudi v sodelovanju z slovensko tovarno Marmor Hotavlje.
Med drugo svetovno vojno je gradnja obstala. Prostor so uporabljali Nemci kot skladišče. Tudi po vojni ni bilo dosti bolje. Bolj resno so z gradnjo nadaljevali leta 1985. Hram sv. Sava je grajen v srbsko-bizantinskem slogu in ima štiri zvonike. Pozlačeni križ na glavni kupoli meri 12 metrov. Cerkev lahko sprejme 10.000 vernikov. Obsega okoli 3.500 kv.metrov, če ne štejemo še površine na galerijah. Torej lahko kar verjamemo, da je hram eden največjih pravoslavnih cerkva na svetu.
Na trgu pred cerkvijo se nahaja tudi manjša cerkev s spomenikom sv. Savi, velika fontana, Narodna knjižnica in spomenik Karađorđeviču. Hram stoji na majhni vzpetini, zato je lep razgled na okolico.
Hram sv.Sava in fontanaHram sv.Sava in spomenik KarađorđevićuSpomenik sv.Savi na VračaruHram sv.Sava - notranjost, največja kupolaFreska na vhodu v hram sv.SavaFreska mozaik - vzorčna freska v hramu sv.Sava. S takšnimi freskami naj bi obložili celotno notranjost cerkve.
Titova rojstna hiša je začetnica etnografskega muzeja na prostem Staro selo v hrvaškem Kumrovcu.
Ko je bil Josip Broz še majhen, se je kuhalo na tem štedilniku.
Hišo v kateri se je rodil Josip Broz, je postavil njegov ded Martin Broz, leta 1860. V njej sta živeli dve družini, nekaj časa celo tri. Tekom let je tu živelo kar nekaj generacij Brozovih. Leta 1948. se je iz nje izselil še zadnji potomec družine.
Titovo hišo so odkupili in jo preuredili v spominski muzej. To je bil začetek ideje o etno muzeju na prostem, Staro selo. v katerem je prikazano življenje in delo ljudi v Hrvaškem Zagorju, na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Hiša spada med večje v tem muzejskem delu, ima tudi podstrešni sobici.
Pohištvo in ostali predmeti, ki jih lahko vidimo v hiši, so razporejeni tako kot v obdobju, ko je v njej živela Titova družina.
Kuhinja z ognjiščem za peko kruha
Ročno mletje žitaKmečka pečOmarica v predprostoruSoba s posteljo, klopjo in kuhinjsko mizoDel sobe z jedilnicoOmara in skrinja za posteljninoSpalnicaTitova rojstna hiša, dvoriščna stran
Palazzo dei Diamanti, palača Diamanti, renesančna stavba, znamenitost italijanskega mesta Ferrara.
Glavni vhod v atrij palače Diamanti
Družina d’Este je imela velik vpliv na življenje ljudi v Ferrari, tako v preteklosti, ko so v tem delu Italije imeli velik vpliv, kot tudi danes, ko od njihove zgodovinske zapuščine cveti turizem in izletništvo, vse od Padove pa do Bologne.
Družina d’Este je postavila čudovite palače in vrtove, ki kar kličejo na saj enodnevni izlet. Glava družine je zgradil grad Estenze (castello Estense),njegov mlajši brat, grof Sigismondo d’Este, pa je nedaleč stran postavil eno najlepših renesančnih palač, palačo Diamanti.
Palačo so začeli graditi leta 1493. Njeno fasado krasi 8.500 marmornih kvadratov, ki po obliki spominjajo na diamante. Od tu tudi ime palače.
Palača Diamanti ima čudovit atrij. Na njem je urejen park, vodnjak, okoli parka so arkade, ki se držijo palače. V parku so klopi, na katerih posedajo in klepetajo domačini.
Danes v pritličju palače organizirajo občasne razstave, v prvem nadstropju pa je stalna razstava Pinakoteka Ferrara, kjer so razstavljena slikarska dela ferrarskih umetnikov.
Fasada palače Diamanti je sestavljena iz 8.500 kvadratov v obliki majhnih piramid.Palačo Diamanti v Ferrari so začeli graditi leta 1493.Grb družine d'Este, nad glavnim vhodomPalača Diamanti, skozi glavni vhod, čez arkade in že smo v atriju palačeAtrij in park palače Diamanti.Atrij z arkadami, palača Diamanti
Lepote Slovenije: Zlati grič pri Slovenskih Konjicah, zakladnica doživetij.
Zlati grič in Vinogradniški dvorec iz 15. stoletja.
Na gričih, ob Slovenskih Konjicah, se razprostira posestvo Škalce. Obsega vinograde in sadovnjake, kajti tu pridelujejo odlično vino, jabolčni sok in jabolčni kis. Glavna dejavnost je vsekakor vinogradništvo.
Na posestvu Škalce so zgradili sodobno vinsko klet. Velika je 3500 m2 in je zgrajena večinoma pod zemljo in v ničemer ne kazi gričkov z vinsko trto. V njej so ogromni vinski sodi, ki so bili narejeni v Ajdovščini in so računalniško vodeni. V kleti je tudi soba za degustacije, od koder je čudovit pogled na Vinogradniški dvorec. Imajo tudi trgovino, kjer je možno njihove pridelke kupiti.
Na posestvu se nahaja tudi gostilna Grič, nedaleč od nje pa Vinogradniški dvorec, v katerem so uredili tri luksuzne apartmaje z vinskimi tabernaklji. Uredili so tudi golf igrišče.
Na pustno soboto, ko smo mi obiskali Zlati grič, je bilo še prezgodaj, da bi lahko posetvo občudovali v njegovi zlati barvi. Narava se šele prebuja in čez nekaj mesecev, bo s pomočjo sonca, tudi barva povsem druga.
Gostilna Grič se nahaja sredi Škalskih vinogradov.V Vinogradniškem dvorcu so danes trije luksuzni apartmaji.Zlati grič obdan z vinogradi, na začetku marca še ne kaže svoje zlate barve.
Ogromni vinski sodi so narejeni v Ajdovščini in pripeljani na posestvo Škalce v enem kosu.Atrij v vinski kleti Škalce je zelo akustičen, zato tu večkrat organizirajo glasbene prireditve.Soba za degustacije, v ozadju vinska klet s klasičnimi vinskimi sodi.Iz sobe za degustacije je čudovit razgled na vinograde in Vinogradniški dvorec.
Ljubljana in Plečnik: Trnovski most, most ali trg, kar oboje bi rekla.
Plečnikov most v Trnovem in regulacija reke Gradaščice.
Plečnikov most povezuje dve nekdanji ljubljanski predmestji, ki sta danes že skoraj center Ljubljane, Trnovo in Krakovo. Trnovski most so po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika zgradili v letih 1931 in 1932.
Je eden redkih mostov v Evropi na katerem rastejo drevesa. Prvotno so tu zasadili ciprese, danes pa na njem kraljujejo nežne, bele breze, simbol Bele krajine.
Most pred trnovsko cerkvijo deluje kot čudovit trg, z brezovim drevoredom. Krasi ga kip sv. Janeza Krstnika, zaščitnika trnovske cerkve, izdelal pa ga je kipar Nikolaj Pirnat. Nasproti stoji svetilnik, ozka in elegantna piramida z črnimi lučmi. Na vogalih stojijo prepoznavne Plečnikove piramide.
Plečnik je uredil tudi obrežje reke Gradaščice, ob kateri je danes prijetno sprehajališče, prav tako kot Trnovski pristan, kjer je veliki mojster tudi pustil svoj pečat.
Trnovski most in trnovska cerkevTrnovski most so po Plečnikovih načrtih zgradili leta 1932.Kip sv. Janeza Krstnika, ki krasi Trnovski most, je delo kiparja Nikolaja Pirnata.Svetilnik v obliki vitke piramide, ob njem breze in vse to na Trnovskem mostu.Detajl Plečnikove piramide na Trnovskem mostu.Na vseh štirih vogalih krasijo Trnovski most prepoznavne Plečnikove piramide.Slovenski pisatelj in duhovnik Fran Saleški Fingar in arhitekt Jože Plečnik, sta bila prijatelja in soseda. Spominska plošča na pročelju Trnovske cerkve.Pogled na hišo arhitekta Jožeta Plečnika z dvorišča Trnovske cerkve.
Enodnevni izlet v hrvaško Istro, deželo tartufov, nato pa čez Učko v mondeno Opatijo.
Park svetega Jakoba v Opatiji
Na izletu so nam pokazali kako z izurjenimi psi iščejo tartufe, v majhem kraju Lupoglav. To znamenito gobo smo tudi probali, njoke z tartufi in istarsko frtaljo in bilo je odlično.
Po malici smo se odpravili proti Opatiji. Na poti smo se ustavili na Učki, kjer je čudovit razgled na Opatijo in Reko.
Lupoglav,na območju Naravnega parka Učka, kjer lahko tudi jahate.Mrvica, šestmesečna psička se uči iskati tartufe. Trenutno je najbolj vesela divjanja po velikem dvorišču.Pogled z Učke na Kvarnerski zalivDom na UčkiPark sv.Jakoba v Opatiji je bil na sončno soboto prav lepa kulisa za fotografiranje nevest.Pozdrav morju - Deklica z galebom, bronasti kip narejen leta 1956.Sprehajalna pot ob morju je dolga približno 12 km.Hotel Kvarner v Opatiji je bil zgrajen leta 1884.Park Angiolina v Opatiji, pred istoimensko vilo. Na koncu parka je letno gledališče.Paviljon in kip violinista Jana Kubelka sta postavljena na rob parka Angiolina.Zanimivost v Opatiji, cvet bananovca.
