Vila Maritima, Simonov zaliv

Znamenitosti Izole. Arheološki spomenik iz rimskega obdobja, vila Maritima v Simonovem zalivu.

Nekoč, v zelo daljnih časih, bolj natančno, med leti 25 do 10 pr.n.št., so začeli na ozemlju današnje Izole, tik ob morju, graditi veliko vilo. In res je bila velika, tako pravijo arheologi, ki so prva izkopavanja v Simonovem zalivu opravili leta 1922. Ugotovili so, da se je stanovanjski del vile raztezal na 3.000 m2.

Arheološki spomenik Villa Maritima, Simonov zaliv
Arheološki spomenik Villa Maritima, Simonov zaliv

Bivalni prostori vile so bili razporejeni okoli notranjega dvorišča, z dolgim hodnikom pa so bili povezani s pristaniščem. Pristanišče je bilo eno večjih na tem delu Istre. Ohranjen je valobran, ki je viden potapljačem, saj je gladina morja od rimskih časov do sedaj višja za dober meter in pol.

Črno beli talni mozaik vile Maritima v Izoli
Črno beli talni mozaik vile Maritima v Izoli

Leta 1924 so odkrili čudovit črno bel mozaik, z okrasom arkadnega portika v katerem v arkadah visijo obeski. Mozaik so že takrat prenesli v Pokrajinski muzej Koper, kjer je danes na ogled. Leta 2007. so izdelali kopijo mozaika in pri tem uporabili originalno tehniko izdelave rimskih mozaikov.

Obnovljeni deli stanovanjskega dela vile, ki so jih odkrili na začetku 20. stoletja
Obnovljeni deli stanovanjskega dela vile, ki so jih odkrili na začetku 20. stoletja

Kompleks rimske vile v Simonovem zalivu je poleg stanovanjskega dela imel še lahko bi rekli proizvodni del, saj so na posestvu izdelovali amfore za olivno olje, ki so ga pridelali. Ne vemo točno čigava je bila vila, toda lastniki so bili iz bogatejšega sloja. Na to kažejo čudoviti črno beli talni mozaiki, ki so bili v večini prostorov stanovanjskega dela. Manj pomembni prostori so bili tlakovani z glino v obliki ribje kosti, ki spominja na današnji parket. Na posestvu so odkrili tudi vodovodno napeljavo, cevi so bile iz gline.

Rimljanka in vodnjak. Zgornji vidni del vodnjaka je iz 50-ih let 20. stoletja, spodnji del    pa je veliko starejši. Rimljanka je iz današnjih časov :)
Rimljanka in vodnjak. Zgornji vidni del vodnjaka je iz 50-ih let 20. stoletja, spodnji del pa je veliko starejši. Rimljanka je iz današnjih časov :)
Obuvalo takratnih rimljank
Obuvalo takratnih rimljank

Dekleta in fantje iz Pokrajinskega muzeja Koper in Mestne knjižnice Izola, so nam pripravili voden ogled kompleksa. Pokazali so kako so v tistih časih izdelovali nakit, otroci so sestavljali mozaike, pripravili pa so tudi pravo rimsko pojedino, tudi poročni kruh ni manjkal.

Poročni kruh s poprom kakršnega so pripravljali rimljani pred 2000 leti
Poročni kruh s poprom kakršnega so pripravljali rimljani pred 2000 leti
Manj pomembni deli vile so bili tlakovani z glino v obliki ribje kosti
Manj pomembni deli vile so bili tlakovani z glino v obliki ribje kosti
Vila je imela čudovit pogled na pristanišče
Vila je imela čudovit pogled na pristanišče

Z Arheološkim inštitutom z Dunaja, potekajo raziskave vile že od leta 2008. Opravljajo jih z najmodernejšimi arheološkimi metodami. To so geofizikalne meritve, s katerimi lahko brez izkopavanja izmerijo zidove, ki še ležijo pod zemljo. Podobno: Emonska hiša Ravenna in mozaiki

Izola in Sladka Istra

Foto blog: Izola, lepote in zanimivosti mesta na Primorskem in Festival sladic Slovenije – Sladka Istra 2011.

Župnijska cerkev sv. Mavra iz 14. stoletja in zvonik iz 16.st.

Moj izlet v Izolo se je tokrat začel zelo sladko, kajti začela se je prireditev, največji Festival sladic Slovenije – Sladka Istra 2011. Na Lonki, to je majhen trg ob morju, v bližini izolske občine,  smo lahko ob zvokih istrskih melodij poskušali in kupovali slaščice, sladka vina in likerje slovenskih mojstrov in mojstric pa tudi mladih nadebudnih ustvarjalcev Srednje gostinske in turistične šole Izola.

Kdor je sladko prireditev ta vikend zamudil, lahko obišče njeno nadaljevanje, ki bo 24. in 25. septembra 2011. v Kopru.

Sladka Istra 2011 - muffini
Sladka Istra 2011 - mignoni
Sladka Istra 2011 - mini kremšnite
Izolski mandrač - 18.9.2011
Vzpenjalka
Veliki trg v Izoli
Enoletni kokeršpanjel Nubi obožuje morje
Izola, morje, barka, izlet ...
Izola
Golob miru
Sončni zahod v Izoli

Povezano: Izola

Sprehod po Kopru

Sprehod po starem mestnem jedru Kopra.

Madona z otrokom, na vogalu Lože v Kopru. Postavili so jo v spomin na kugo, ki je tu pustošila v letu 1554

Vroče poletne dneve je najbolje preživljati ob morju, saj meni je tam najbolj všeč. Iz Ljubljane, ki je v teh dneh prava kotlovnica, smo se odpravili na slovensko obalo, v Slovensko Istro in še bolj natančno v Koper. Zakaj pa ne, morje v Slovenski Istri ni prav nič slabše od tistega v južni Istri. Tudi cene so sprejemljive, morska hrana pa odlična.

Po plavanju, prebiranju počitniškega branja in dobrem poznem kosilu, je čas za sprehod. Ne rečem, da se ni lepo sprehajati ob morju in ob tem še občudovati jahte in jahtice v marini, toda moj nasvet je sprehod po starem mestnem jedru. Po čudovitih mestnih ulicah in med palače, ki imajo zanimive zgodbe o ljudeh, ki so v njih živeli in kaj vse bi lahko povedale o stoletji, ko tu ponosno stojijo.

Velik pečat v Kopru so pustile tudi velike Benetke, kajti Benečani so vedno znali ceniti lepoto, ki so jo tu našli. Danes je nekaj hiš še ohranjenih, kot je čudovita rdeča benečanska hiša imenovana De Rin, na Cankarjevi ulici. Krilatih beneških levov in značilnih beneških oken pa najdemo nešteto.

Pretorska palača in konjska vprega na Titovem trgu
Verdijeva ulica in koprska mestna uprava
Mestni grb Kopra, detajl na vhodnem portalu hiše na Verdijevi ulici

Trkalo na vhodnih vratih palače Pizzarello-Palma v Kopru
Krilati beneški lev na Palači Totto, Kidričeva ulica, Koper
Bastion Belveder, ohranjeni del nekdanje mestne utrdbe. Danes z njega občudujemo turistične ladje, ki prihajajo v Koper.
Turistična ladja se je na križarjenju ustavila tudi v luki Koper.
Fontana in sončni zahod v Kopru.

Povezano: Koper – staro mestno jedro

Nedelja, 29.avgust 2010

 

Na današnji dan, leta 1915. se je v Stockholmu rodila švedska filmska igralka Ingrid Bergman; leta 1958. se je rodila svetovna pop zvezda Michael Jackson.

Hipodrom Stožice, Ljubljana

Današnji dan pa je bil v Ljubljani, za razliko od včerajšnjega deževnega, sončen in topel in kot naročen za pohajkovanje v naravo.

Kratko, vroče poletje se poslavlja, zato izkoristimo vsak sončen dan za kakšen izlet v Koper, Izolo, Škofjo Loko ali pa kam drugam. Tudi na sprehodu zna biti zelo zanimivo. Jaz sem se odpravila na hipodrom Stožice, kjer sem čisto slučajno odkrila, da poteka tekmovanje v dresurnem jahanju. Na sprehodu po okolici hipodroma pa sem slučajno postala priložnostni praskalnik za mlade mačke. Srečala sem tudi kozico, na travnikih pa veliko lepih rož. Na koncu sem pogledala še na stadion Stožice, kjer so delavci zaključevali dela na strehi nove ljubljanske športne dvorane, da bo lahko naš Dejan Zavec zmagal v res najlepši dvorani daleč na okoli.

Na travniku
Nekateri delajo tudi ob nedeljah
Travnik
Na travniku
Kozica a hipodromu Stožice, Ljubljana
Postala sem praskalnik za mačke.
Počakaj, kam greš zdaj?
Hibiskus
Športna dvorana v Stožicah je dobila pravo streho tudi nad vhodi.

Podobno: V nedeljo popoldan

Izola

Foto blog. Izola, malo, simpatično, nekoč predvsem ribiško mesto, danes bolj turistično.

Tovarno za predelavo rib je v Izoli, leta 1881. odprl Francoz.

Izola je danes bolj turistično mesto, kjer poleg Kopra, Pirana, Portoroža, Strunjana in drugih manjših krajev tvori Slovensko Istro.

Izola je polna zanimivosti in kot srednjeveško meato najdemo tu tudi veliko znamenitosti. Stare palače pa tudi meščanske vile iz konca 19. stoletja.

Največ ljudi pa teh čudovitih palač niti ne opazi, saj so prišli v Izolo zaradi morja, plavanja, jadranja in nenazadnje tudi zaradi odlične mediteranske hrane.

Staro mestno jedro Izole
Živobarvne dvonadstropne hiše v starem delu Izole.
Veliki trg v Izoli se nahaja tik ob morju.
Čudovita palača na Manzolijevem trgu.
Na Sončnem nabrežju v Izoli imajo dobro hrano in dobro kavo, poleg pa še čudovit razgled na marino.
Pogled na Sončno nabrežje.
Park Pietro Coppo, je dobil ime po znanem izolskem kartografu.

Povezano: Izola, Isola

Izola, Isola

Enodnevni izlet z vlakom do Kopra in naprej v Izolo.

Besenghijeva palača iz 18. stoletja v poznobaročnem slogu. V palači je ohranjena knjižnica družine z okoli 3000 knjigami. Danes je v njej glasbena šola in poročna dvorana.

Lepa, sončna, poletna sobota, kot ustvarjena za izlet na morje Odločila sem se za lepo Izolo.

Z jutranjim vlakom iz Ljubljane do Kopra, nato pa na avtobus in v približno 20-ih minutah si tam.

Izola je srednjeveško mesto, od leta 1280. do 1797. pa je bila del Beneške republike. Sledove Benetk najdemo na nekaterih izolskih palačah.

Sprehod po starem mestnem jedru, posedanje ob kavi z razgledom na morje, mediteransko kosilo, pa še poležavanje s počitniškim branjem na izolski mestni plaži, zvečer pa domov. Dan je bil popoln.

Mestna plaža v Izoli, kjer je pod košatimi drevesi prijetno hladno.
Mandrač, ribiško pristanišče v Izoli.
Veliki trg v Izoli, s pogledom na "mandrač".
Manzolijeva palača in palača Lovisato, iz 15. stoletja, v beneško gotskem slogu.
Palača v Drevoredu 1. maja v Izoli, je bila postavljena v drugi polovici 19. stoletja.
Palača Besenghi v Gregorčičevi ulici. Lev na vogalu je iz 13. stoletja.
Molilnica bratovščine bičarjev (Scuola Battuti) je iz leta 1451. in je ena najstarejših hiš v Izoli.
Slikovite izolske ulice, Koprska ulica.

Podobno: Izlet v Koper

Nadaljevanje: Izola

Sakralni del Kopra

 Na svojem izletu v Koper sem si, tako kot v vsakem mestu, ki ga obiščem, ogledala tudi cerkve v starem mestnem jedru.  Prikazan je samo delček bogate sakralne dediščine Kopra. Nekaj sem jih pustila za naslednji izlet v to lepo, slovensko primorsko mesto. 

Stolnica - Duomo na Titovem trgu v Kopru.

Stolnica (Duomo) je bila na tem prostoru zgrajena že v drugi polovici 12. stoletja. Grajena je bila v dveh obdobjih. Spodnji gotski del so gradili kamnoseški mojstri iz Benetk. Romanski del cerkve je najbolj ohranjen na južni steni. 

Notranjost koperske stolnice z glavnim oltarjem.
Rotunda Janeza Krstnika (krstilnica) romanska kapela Karmelske Matere Božje iz 12. stoletja.
Beneškogotska cerkev sv.Jakoba iz 14.stoletja, stoji blizu trga Brolo.
Cerkev sv. Bassa iz konca 16. stoletja, stoji na Prešernovem trgu. Nekoč je bila hospicij sv. Nazarja.
Glavni oltar cerkve sv. Bassa v Kopru.
Baročna cerkev sv. Marte je bila postavljena leta 1621. Je samostanska cerkev kapucinov.
V baročni cerkvi sv. Ane, na Giordanijevem trgu, ima danes svoj prostor pravoslavna cerkev.

Povezano: Koper, staro mestno jedro

Koper, staro mestno jedro

Foto blog – Koper, staro mestno jedro in čudovite palače.

Carpacciova hiša na istoimenskem trgu, gotska palača iz 14. stoletja

Današnje staro mestno jedro Kopra, je bilo nekoč otok. Danes to ni več, ostale pa so čudovite palače v romanskem in gotskem slogu, predvsem je sled tu pustila beneška gotika s svojimi značilnimi okni.

V Pretorski palači na Titovem trgu lahko dobimo zemljevid starega mestnega jedra, na katerem so vse znamenitosti natančno in pregledno označene.

Carpacciov trg, vodnjak in Justinin steber ter Carpacciova hiša.
Taverna je bila nekoč solno skladišče, saj stoji ob obali. Danes so tu različne prireditve.
Trg Brolo v Kopru.
Fontico, palača naj bi bila zgrajena leta 1392. in sodi med najstarejše zgradbe na trgu Brolo. Tu je bilo skladišče žita, danes so v njej različna ministrstva.
Palača Brutti je bila zgrajena leta 1714. Danes je v njej knjižnica.
Palača Corner iz XV. - XVII. stoletja
Palača Percauz v romansko gotskem slogu iz prve polovice XIV. stoletja je bila sedež najstarejšega mestnega sodišča (Tribunal vecchio)
Palača De Belli iz 16. stoletja.

Povezano: Izlet v Koper

Nadaljevanje: Sakralni del Kopra

Izlet v Koper

Enodnevni izlet na slovensko morje, izlet z vlakom v Koper – Capodistria

Koper, drevored palm ob morju.

Izlet v Slovensko Istro, na obisk njenega največjega mesta. Koper je pristaniško mesto, toda poleg pristanišča ima zelo veliko znamenitosti in zanimivosti, ki jih je vredno obiskati.

Koper ima čudovito staro mestno jedro. Razprostira se okoli koperske stolnice in Titovega trga.

Tu je veliko lepih in zanimivih palač in na marsikateri se vidi sled velikih Benetk, saj je kar nekaj palač zgrajeno v beneški gotiki. Koper ima veliko ohranjenih cerkva in samostanov. Da lahko občudujemo vso to lepoto, je treba stopiti skozi nekdanja glavna mestna vrata, imenovana Muda iz leta 1516. Nato pa po ozkih srednjeveških ulicah raziskovati mesto.

Tudi staro mestno jedro Kopra ima svoje kopališče, kjer je voda čista. Če se nočemo kopati pa popijemo kavo in občudujemo morske prizore. Lahko pa se tudi sprehodimo ob obali in mimo čudovitega drevoreda palm.

Pretorska palača na Titovem trgu je bila nekoč sedež različnih mestnih uradov.
Loggia na Titovem trgu zgrajena v drugi polovici 15. stoletja v značilnem beneško gotskem slogu.
Koperska stolnica, preplet beneške gotike in renesanse. Poleg nje mestni stolp, campanille po vzoru Benetk.
Stare, ozke, zanimive ulice starega mestnega jedra Kopra.
Povezava dveh hiš čez ulico, beneško gotska okna.

Hiša de Rin iz 15. stoletja - beneška hiša v Kopru.

Rotunda Janeza Krstnika iz 12. stoletja, danes kapela Karmelske matere božje,
Vrata Muda z delom obzidja iz leta 1516. Poleg so še manjša obokana vrata.
Prešernov trg v Kopru. Vodnjak Da Ponte z beneškim mostom Rialto.

Podobno: Koper – Capodistria

Nadaljevanje: Koper, staro mestno jedro

Izlet v Strunjan pa še kam

Enodnevni izlet v Strunjan, na praznik kakija, potem pa v Motovun in nazaj grede še na turistično kmetijo Bordon

Na Martinovo soboto smo se ob 7.30 zjutraj, odpravili iz Ljubljane proti Primorski. Mimo Kopra in Izole do Strunjana. Tu so domačini, že deveto leto zapored, priredili Praznik kakija. Božanski sadež – kaki, smo lahko tudi kupili, poleg tega pa še različne dobrote iz tega sadeža. Od kakijeve pite do različnih marmelad, pijač in ostalega peciva.

Pita velikanka iz kakija.
Pita velikanka iz kakija.

Pita velikanka s kakijevim nadevom, ni bila samo paša za oči, ampak je bila tudi odličnega okusa.

Po ogledu bogato založenih stojnic, smo se odpravili na ogled strunjanske župnijske cerkve Marija od prikazovanja, ki stoji na griču nad strunjanskim zatrepom. Simpatični in duhoviti župnik, pater Niko, nam je povedal marsikaj zanimivega iz zgodovine cerkve in Strunjana.

Sladki izdelki iz kakija.
Sladki izdelki iz kakija.

Marijina romarska cerkev se omenja že leta 1200. Leta 1463 jo obnovijo. Kamnosek in slikar Gregorin cerkev poveča in jotudi poslika. Slike predstavljajo Marijino življenje. V oltarju je slika iz leta 1520, prizor prikazanja. Okoli slike so nanizani prizori iz rožnega venca.

Cerkev je zavetnica slovenskih mornarjev. Na klifu ob morju stoji tudi strunjanski križ, znamenje pomorščakom, da je na tem mestu njihova zaščitnica. Prvič je bil postavljen leta 1600. Takratni je bil kamnit, današnji pa je iz betona.

Strunjan je žarel v oranžni barvi, tudi hišni ljubljenčki so bili v tem odtenku.
Strunjan je žarel v oranžni barvi, tudi hišni ljubljenčki so bili v tem odtenku.

Iz Strunjana smo jo mahnili mimo Seče in Sečoveljskih solin, na hrvaško stran, v Motovun. Nastanek akropolskega mesteca na istrskem griču, sega v 13. stoletje. Najstarejši del mesta je obdan z obzidjem, s katerega se odpre čudovit razgled po dolini in okoliških gričih. Hrib je visok 277 metrov. Na vrh se lahko povzpnemo po stopnicah, ki jih je okoli 1000, ali pa se za 2 € zapeljemo z lokalnim avtobusom.

Iz Motovuna smo se peljali ob reki Mirni do Buzeta, kjer smo si ogledali razstavo tartufov in celo poskusili kakšen je okus teh vrtoglavo dragih gob. Poskusila sem namaz iz tartufov in moram priznat, da res ne vem zakaj so te gobe tako drage. Mislim, da bom z lahkoto živela naprej brez te specialitete.

Razstava tartufov v Buzetu.
Razstava tartufov v Buzetu.

Po kratkem obisku Motovuna in Buzeta, smo se vrnili v našo drago Slovenijo in se zapeljali do turistične kmetije Bordon. Družinsko podjetje, ki je leta 1985, prvo med zasebnimi vinarji v Slovenski Istri, vpeljalo lastno blagovno znamko vin.

Družina obdeluje 12 hektarjev vinogradov. Na njih prevladuje avtohtona trta refošk, ki mu pravijo kralj Slovenske Istre.

Veliki vinski sodi na turistični kmetiji Bordon, so slovenski proizvod.
Veliki vinski sodi na turistični kmetiji Bordon, so slovenski proizvod.

Kmetija leži ob reki Rižani, ki je edina slovenska reka, ki izvira in se izliva na slovenskih tleh.

Ogledali smo si klet, kjer vino zori in se hrani v velikih hrastovih sodih.

Poleg vina pridelujejo tudi olive, na treh hektarjih oljčnega nasada. Izdelujejo ekstra deviško, hladno stiskano oljčno olje.

Skrbijo tudi za ohranitev naše kulturne dediščine, saj so ohranili star mlin na Rižani, ki ga z veseljem in prijazno razkažejo obiskovalcem. Po ogledu je sledila degustacija, vina in oljčnega olja.  Vsi, ki so vino probali, pravijo da je odlično, jaz lahko enako rečem za olivno olje.

Čeprav nas je iz Ljubljane spremljalo rahlo, nadležni rosenje dežja, pa smo v nadaljevanju imeli spodobno vreme brez dežja in z nekaj sonca, ravno prav za pohajkovanje.

Povezano:

Strunjanske slike

Motovun