gostilna | Svetlana

Ljubljana, 12. februar 2013

Foto sprehod po Ljubljani, od Plečnikovega Peglezna do Gornjega trga.

Kurenti, ki so na pustno soboto odganjali zimo, so svoje delo bolj slabo opravili. V Ljubljani je začelo snežiti in danes se je mesto zbudilo pod debelo snežno odejo.

Trikotno zgradbo, ki spominja na likalnik, so postavili leta 1935 po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika

Zgradba na Krekovem trgu je bila nekoč Mestni dom, danes v njej domujeta Lutkovno in Šentjakobsko gledališče

Palačo na Krekovem trgu so gradili od 18.julija 1898 do 30. septembra 1899 po načrtih ljubljanskega arhitekta Cirila Metoda Kocha. Namenjena je bila gasilcem. V pritličju je bil prostor za avtomobile, v zgornjih nadstropjih pa so bila stanovanja za gasilske in mestne orožnike. V zgradbi je bila tudi reševalna postaja pa uprava vodovoda in še marsikaj kar je mesto potrebovalo za svoje delovanje. Zaradi vse te vsebine, so jo poimenovali Mestni dom. Stolpič na strehi so uporabljali kot opazovalnico. Danes je tam Martin Krpan in njegova kobilica, ki se vsako uro prikažeta in zabavata mimoidoče. Danes je v stavbi Šentjakobsko gledališče, ki je tam že od leta 1932. V pritličju je Lutkovno gledališče Ljubljana, v podstrešju pa je muzej lutk. (vir: gledališka arhitektura)

Ljubljanska Stolnica in Nadškofijski dvorec na Ciril Metodovem trgu

Stranska vrata ljubljanske Stolnice s podobami slovenskih škofov

Dvonadstropne hiše nasproti Stolnice se imenujejo duhovniške hiše

Grb na Nadškofijskem dvorcu, ki ga je nekoč obiskal sam Napoleon

Palača, ki stoji med Gornjim in Levstikovim trgom, je bila postavljena 1901. leta. Avtor secesijskega pročelja je arhitekt Max Fabiani. Pod zimsko kapo se skriva Herkulov vodnjak

Zoisova palača na Bregu. Zgrajena je iz treh sosednjih hiš, postavil pa jo je oče slovenskega razsvetljenca Žige Zoisa.

Podobno: Ljubljana

Skadarlija

Skadarlija, v starem mestnem jedru Beograda, mesto umetnikov in boemov.

Skadarlija oziroma Skadarska ulica je približno petsto metrov dolga, slabo tlakovana ulica v starem mestnem jedru Beograda. Tu ni nekih velikih znamenitosti. Skadarlijo ljudje obiskujejo zaradi njene zgodovine, ko so se tu, v majhnih gostilnicah zbirali igralci, pisatelji, pesniki, slikarji in drugi umetniki.

Nekateri od njih so na Skadarliji tudi živeli, tako kot srbski pesnik Đura Jakšić. Hiša v kateri je žživel je ohranjena, pred njo pa stoji pesnikov spomenik. Najstarejše in najbolj znane gostilne so Tri šešira, Ima dana in Dva jelena. Ob odlični srbski hrani, pijači in glasbi, si lahko v domišljijo prikličemo, kako so se nekdanji beograjski boemi tukaj zabavali.

Povezano: Blišč na Belem dvoru

Nadaljevanje izleta: Hram sv.Sava v Beogradu

Grad Kodeljevo

Znamenitost Ljubljane: ob Ljubljanici stoji renesančni grad Kodeljevo, obdan s parkom in športnimi tereni.

V občini Ljubljana-Moste je poleg Fužinskega gradu, še ena čudovita graščina. To je grad Kodeljevo. Ob njem je še pristava, gospodarski objekt in velik park s tremi drevoredi. Danes je v delu parka kopališče Kodeljevo, v drugem delu pa stadion.

V celem kompleksu se prepletata renesansa in barok. Tako se gradu drži čudovita kapela, ki je edina tudi obnovljena. Poslikal jo je slovenski slikar Frančišek Jelovšek, po katerem je dobila ime, Jelovškova kapela. Žal pa je največkrat zaprta.

Grad Kodeljevo je dobil ime po družini Codelli, ki je prišla k nam iz Italije. Najbolj nam je znan Anton Codelli, ki je v Ljubljano leta 1898. pripeljal z Dunaja prvi avtomobil.

Trenutno je grad v denacionalizacijskem postopku. V pritličju domuje gostilna in pizzerija, kjer se lahko okrepčamo in lahko smo hvaležni, da stoletja stare znamenitosti živijo naprej, pa čeprav s pomočjo gostinstva.

Znamenitosti Ljubljane: Ljubljana in Koch

Zlati grič

Lepote Slovenije: Zlati grič pri Slovenskih Konjicah, zakladnica doživetij.

Na gričih, ob Slovenskih Konjicah, se razprostira posestvo Škalce. Obsega vinograde in sadovnjake, kajti tu pridelujejo odlično vino, jabolčni sok in jabolčni kis. Glavna dejavnost je vsekakor vinogradništvo.

Na posestvu Škalce so zgradili sodobno vinsko klet. Velika je 3500 m2 in je zgrajena večinoma pod zemljo in v ničemer ne kazi gričkov z vinsko trto. V njej so ogromni vinski sodi, ki so bili narejeni v Ajdovščini in so računalniško vodeni. V kleti je tudi soba za degustacije, od koder je čudovit pogled na Vinogradniški dvorec. Imajo tudi trgovino, kjer je možno njihove pridelke kupiti.

Na posestvu se nahaja tudi gostilna Grič, nedaleč od nje pa Vinogradniški dvorec, v katerem so uredili tri luksuzne apartmaje z vinskimi tabernaklji. Uredili so tudi golf igrišče.

Na pustno soboto, ko smo mi obiskali Zlati grič, je bilo še prezgodaj, da bi lahko posetvo občudovali v njegovi zlati barvi. Narava se šele prebuja in čez nekaj mesecev, bo s pomočjo sonca, tudi barva povsem druga.