Istrski kažun

Kažun, nekoč zaklonišče pastirjev v hrvaški Istri, so danes uspešno spremenili v turistično atrakcijo.

Kažun, nekoč pastirska hiša iz kamna.

Kažun je hiška narejena iz kamna brez kakršne koli vezave. Uporabljali so jo pastirji v Istri, kot zaklonišče pred nevihto ali pa so v njej bivali, ko so varovali drobnico.

V mestecu Lupoglav, v istoimenski občini, ki se nahaja na območju naravnega parka Učka pa so kažun uspešno spremenili v zanimivo turistično atrakcijo.

Kažun so preuredili v počitniški apartma. V njem lahko bivajo štiri osebe, vsak kažun pa ima tudi kopalnico in televizijo.

Kažun je udoben, za prijetno preživljanje prostega časa in počitnic pa je tu kar precej možnosti za gibanje. Imajo bazen, teniško igrišče, igrišče za balinanje, pa tudi konje za jahanje. O sprehodih po čudoviti naravi ne bom posebaj govorila. Kot velika zanimivost pa je predstavitev iskanja tartufov s posebaj za to izurjenimi psi.

Ves ta počitniško, športno, rekreativni center je pod okriljem restavracije, kjer nudijo različne jedi z tartufi in druge specialitete hrvaške Istre. Naš izlet v deželo tartufov je bil pester in zanimiv.

Kažun so spremenili v udoben apartma za štiri osebe.
Lupoglav, hrvaška Istra, turistično naselje z kažuni.
Strop turističnega kažuna.
Konji v turističnem naselju Kažun.
Mama in žrebiček.
Bogomoljka na steni kažuna.
Istrska frtalja z tartufi.
Male živali - zajčki.
Raca, mama in otrok.
Marele rastejo kar na travniku ob turističnem naselju.

Povezano: Izlet v deželo tartufov

Izlet v deželo tartufov

Enodnevni izlet v hrvaško Istro, deželo tartufov, nato pa čez Učko v mondeno Opatijo.

Park svetega Jakoba v Opatiji

Na izletu so nam pokazali kako z izurjenimi psi iščejo tartufe, v majhem kraju Lupoglav. To znamenito gobo smo tudi probali, njoke z tartufi in istarsko frtaljo in bilo je odlično.

Po malici smo se odpravili proti Opatiji. Na poti smo se ustavili na Učki, kjer je čudovit razgled na Opatijo in Reko.

Lupoglav,na območju Naravnega parka Učka, kjer lahko tudi jahate.
Mrvica, šestmesečna psička se uči iskati tartufe. Trenutno je najbolj vesela divjanja po velikem dvorišču.
Pogled z Učke na Kvarnerski zaliv
Dom na Učki
Park sv.Jakoba v Opatiji je bil na sončno soboto prav lepa kulisa za fotografiranje nevest.
Pozdrav morju - Deklica z galebom, bronasti kip narejen leta 1956.
Sprehajalna pot ob morju je dolga približno 12 km.
Hotel Kvarner v Opatiji je bil zgrajen leta 1884.
Park Angiolina v Opatiji, pred istoimensko vilo. Na koncu parka je letno gledališče.
Paviljon in kip violinista Jana Kubelka sta postavljena na rob parka Angiolina.
Zanimivost v Opatiji, cvet bananovca.

Spoznavamo mesta v Istri: Buzet

Nadaljevanje: Istrski kažun

Buzet

Mesto tartufov

Na enodnevnem izletu v Strunjan, smo se iz Slovenske Istre, mimo Sečoveljskih solin in Motovuna, odpravili še v Buzet. Malo mestece, v Hrvaški Istri, je zelo znano po dragoceni gobi, ki raste v dolini reke Mirne. Tartufi so tu doma, zato domačini vsako leto pripravijo prireditev: Dnevi tartufov.

Kot smo si lahko v Strunjanu na Prazniku kakija, v velikem šotoru lahko ogledali razstavo tega božanskega sadeža, smo si lahko v Buzetu ogledali vse na temo tartufov.

V Istri so leta 1999. našli največji tartuf, ki je svoje mesto našel v Guinnessovi knjigi rekordov. Tartuf je tehtal 1.31 kg in na razstavi so prikazali model tega velikana.

Seveda je Istra poznana tudi po oljkah in odličnem oljčnem olju, ki smo ga lahko na razstavi tudi kupili.

Staro mestno jedro Buzeta, si na žalost nismo ogledali, saj ni bil v programu. Naredili smo majhen ovinek na našem izletu, da si ogledamo zanimive tartufe. Lahko smo tudi poskusili namaze, ki pa me niso ravno navdušili.

Povezano:

Izlet v Strunjan pa še kam

Motovun

Izlet v Strunjan pa še kam

Enodnevni izlet v Strunjan, na praznik kakija, potem pa v Motovun in nazaj grede še na turistično kmetijo Bordon

Na Martinovo soboto smo se ob 7.30 zjutraj, odpravili iz Ljubljane proti Primorski. Mimo Kopra in Izole do Strunjana. Tu so domačini, že deveto leto zapored, priredili Praznik kakija. Božanski sadež – kaki, smo lahko tudi kupili, poleg tega pa še različne dobrote iz tega sadeža. Od kakijeve pite do različnih marmelad, pijač in ostalega peciva.

Pita velikanka s kakijevim nadevom, ni bila samo paša za oči, ampak je bila tudi odličnega okusa.

Po ogledu bogato založenih stojnic, smo se odpravili na ogled strunjanske župnijske cerkve Marija od prikazovanja, ki stoji na griču nad strunjanskim zatrepom. Simpatični in duhoviti župnik, pater Niko, nam je povedal marsikaj zanimivega iz zgodovine cerkve in Strunjana.

Marijina romarska cerkev se omenja že leta 1200. Leta 1463 jo obnovijo. Kamnosek in slikar Gregorin cerkev poveča in jotudi poslika. Slike predstavljajo Marijino življenje. V oltarju je slika iz leta 1520, prizor prikazanja. Okoli slike so nanizani prizori iz rožnega venca.

Cerkev je zavetnica slovenskih mornarjev. Na klifu ob morju stoji tudi strunjanski križ, znamenje pomorščakom, da je na tem mestu njihova zaščitnica. Prvič je bil postavljen leta 1600. Takratni je bil kamnit, današnji pa je iz betona.

Iz Strunjana smo jo mahnili mimo Seče in Sečoveljskih solin, na hrvaško stran, v Motovun. Nastanek akropolskega mesteca na istrskem griču, sega v 13. stoletje. Najstarejši del mesta je obdan z obzidjem, s katerega se odpre čudovit razgled po dolini in okoliških gričih. Hrib je visok 277 metrov. Na vrh se lahko povzpnemo po stopnicah, ki jih je okoli 1000, ali pa se za 2 € zapeljemo z lokalnim avtobusom.

Iz Motovuna smo se peljali ob reki Mirni do Buzeta, kjer smo si ogledali razstavo tartufov in celo poskusili kakšen je okus teh vrtoglavo dragih gob. Poskusila sem namaz iz tartufov in moram priznat, da res ne vem zakaj so te gobe tako drage. Mislim, da bom z lahkoto živela naprej brez te specialitete.

Po kratkem obisku Motovuna in Buzeta, smo se vrnili v našo drago Slovenijo in se zapeljali do turistične kmetije Bordon. Družinsko podjetje, ki je leta 1985, prvo med zasebnimi vinarji v Slovenski Istri, vpeljalo lastno blagovno znamko vin.

Družina obdeluje 12 hektarjev vinogradov. Na njih prevladuje avtohtona trta refošk, ki mu pravijo kralj Slovenske Istre.

Kmetija leži ob reki Rižani, ki je edina slovenska reka, ki izvira in se izliva na slovenskih tleh.

Ogledali smo si klet, kjer vino zori in se hrani v velikih hrastovih sodih.

Poleg vina pridelujejo tudi olive, na treh hektarjih oljčnega nasada. Izdelujejo ekstra deviško, hladno stiskano oljčno olje.

Skrbijo tudi za ohranitev naše kulturne dediščine, saj so ohranili star mlin na Rižani, ki ga z veseljem in prijazno razkažejo obiskovalcem. Po ogledu je sledila degustacija, vina in oljčnega olja.  Vsi, ki so vino probali, pravijo da je odlično, jaz lahko enako rečem za olivno olje.

Čeprav nas je iz Ljubljane spremljalo rahlo, nadležni rosenje dežja, pa smo v nadaljevanju imeli spodobno vreme brez dežja in z nekaj sonca, ravno prav za pohajkovanje.

Povezano:

Strunjanske slike

Motovun