Sneg je pobelil tudi Ljubljano in še kar naletava. V takem vremenu je foto sprehod še toliko bolj zanimiv. Danes od Opere, po Tivoliju pa vse do Parka slovenske reformacije.
Ljubljanska SNG Opera in baletPrvi muzej v Ljubljani, Narodni muzej in spomenik ValvasorjaTivoli, Jakopičevo sprehajališče, Plečnikov steber in trenutno na ogled razstava fotografij SlovenijaZasneženi gozd v središču Ljubljane, park TivoliTivolski ribnik je pokrit z ledom in obdan z ledenimi svečamiHiša za otroke, igralo med ribnikom in rastlinjakomSpomenik slikarju Rihardu Jakopiču, Tivoli
Na mestu kjer danes stoji spomenik slovenskega impresionista Riharda Jakopiča, je nekoč stal Jakopičev paviljon. Vanj je zahajal tudi pisatelj Ivan Cankar. V njegovi spominski sobi na Rožniku hranijo izkaznico, ki je pisatelju omogočala prost vstop v Paviljon. Zaradi gradnje železniške proge, so paviljon podrli. Škoda, da ga niso samo prestavili.
Pravoslavna cerkev v Ljubljani. Stekleni kvadrat za cerkvijo pa je njen novi prizidekBalkon, detajl Narodne galerijeVogalni detajl na Dukičevih blokih. Ime so dobili po stavbeniku, ki jih je zgradiPtičja hišica, park slovenske reformacije v Ljubljani
Hram sv. Sava v Beogradu, je ena največjih pravoslavnih cerkva na svetu.
Notranjost hrama Sv. Sava v Beogradu
Hram sv. Sava so postavili na prostoru kjer predvidevajo, da so leta 1595. Turki zažgali njegove posmrtne ostanke. V današnji občini Vračar, vBeogradu, je na tem mestu stala mala cerkev sv. Sava že leta 1895. Današnjo so začeli graditi leta 1935. in še danes ni povsem dograjena. Zunanjost, kupole in zvoniki so dokončani, notranjost pa je še povsem gola. Po besedah naše vodičke, želijo stene prekriti z mozaiki, denar zanje pa je obljubila ruska država. Fasada cerkve je obložena z belim marmorjem, tudi v sodelovanju z slovensko tovarno Marmor Hotavlje.
Med drugo svetovno vojno je gradnja obstala. Prostor so uporabljali Nemci kot skladišče. Tudi po vojni ni bilo dosti bolje. Bolj resno so z gradnjo nadaljevali leta 1985. Hram sv. Sava je grajen v srbsko-bizantinskem slogu in ima štiri zvonike. Pozlačeni križ na glavni kupoli meri 12 metrov. Cerkev lahko sprejme 10.000 vernikov. Obsega okoli 3.500 kv.metrov, če ne štejemo še površine na galerijah. Torej lahko kar verjamemo, da je hram eden največjih pravoslavnih cerkva na svetu.
Na trgu pred cerkvijo se nahaja tudi manjša cerkev s spomenikom sv. Savi, velika fontana, Narodna knjižnica in spomenik Karađorđeviču. Hram stoji na majhni vzpetini, zato je lep razgled na okolico.
Hram sv.Sava in fontanaHram sv.Sava in spomenik KarađorđevićuSpomenik sv.Savi na VračaruHram sv.Sava - notranjost, največja kupolaFreska na vhodu v hram sv.SavaFreska mozaik - vzorčna freska v hramu sv.Sava. S takšnimi freskami naj bi obložili celotno notranjost cerkve.
Zima je vstopila skozi velika vrata tudi v našo lepo Slovenijo. Včeraj je zapadel prvi sneg v Ljubljani, danes pa se je naredil čudovit, sončen dan, kot naročen za pohajanje po mestu in fotografiranje.
Novoletna smreka velikanka, na Prešernovem trgu v Ljubljani.
Na Prešernovem trgu so začeli okraševati novoletno smreko, da bo Veseli december še bolj vesel.
Danes so naravovarstveniki v Ljubljani pripravili akcijo proti uporabi plastičnih vrečk. Položili so jih na trg in Wolfovo ulico in opozarjali, da jih vse preveč uporabljamo in s tem uničujemo naravo, kajti razgradnja plastičnih vrečk je dolgotrajna.
Od Prešerca pa mimo ljubljanske opere, ki jo še vedno niso odprli, v Tivoli. Tu je bilo živahni, pravo zimsko veselje, samo nisem se mogla odločiti kdo je bolj užival na snegu, otroci ali hišni ljubljenčki.
Ljubljana se pripravlja na Veseli december.Zasneženi ljubljanski gradNaravovarstveniki so v Ljubljani opozorili na prekomerno uporabo plastičnih vrečk.Obnova ljubljanske opere še vedno ni dokončana.Pravoslavna cerkev v Ljubljani, na robu Tivolija.Jakopičevo sprehajališče v Tivoliju.Zapadel je prvi sneg, pobelil je ljubljanski Tivoli.Psi obožujejo snegOb tivolskem ribniku.Baletnika z snežno kapo pred tivolskim gradom
Na svojem izletu v Koper sem si, tako kot v vsakem mestu, ki ga obiščem, ogledala tudi cerkve v starem mestnem jedru. Prikazan je samo delček bogate sakralne dediščine Kopra. Nekaj sem jih pustila za naslednji izlet v to lepo, slovensko primorsko mesto.
Stolnica - Duomo na Titovem trgu v Kopru.
Stolnica (Duomo) je bila na tem prostoru zgrajena že v drugi polovici 12. stoletja. Grajena je bila v dveh obdobjih. Spodnji gotski del so gradili kamnoseški mojstri iz Benetk. Romanski del cerkve je najbolj ohranjen na južni steni.
Notranjost koperske stolnice z glavnim oltarjem.Rotunda Janeza Krstnika (krstilnica) romanska kapela Karmelske Matere Božje iz 12. stoletja.Beneškogotska cerkev sv.Jakoba iz 14.stoletja, stoji blizu trga Brolo.Cerkev sv. Bassa iz konca 16. stoletja, stoji na Prešernovem trgu. Nekoč je bila hospicij sv. Nazarja.Glavni oltar cerkve sv. Bassa v Kopru.Baročna cerkev sv. Marte je bila postavljena leta 1621. Je samostanska cerkev kapucinov.V baročni cerkvi sv. Ane, na Giordanijevem trgu, ima danes svoj prostor pravoslavna cerkev.
Miliči so uskoška vas v Beli krajini, ki poleg vasi Paunoviči, Marindol in Bojanci, tvori uskoško etnično skupnost.
Pravoslavna skupnost si je na najvišjem griču v Miličih, v 19. stoletju, postavila cerkev sv. Petra in Pavla. Nedaleč stran leži tudi pokopališče, kjer so nagrobni spomeniki izklesani v srbskem jeziku in v cirilici.
Cerkev stoji osamljena in izpostavljena na vrhu griča, kamor smo se na našem izletu po Beli krajini odpravili tudi mi.
Res je bila lepa sončna sobota, toda kar precej vroča, a mislim, da se je izplačalo, kajti cerkvica je čudovita pa tudi razgled seže daleč naokoli. Ogledali smo si tudi notranjost, ki je precej bolj skromna od katoliških cerkva.
Pravoslavno cerkev krasi le ikonostas, to je z ikonami okrašena stena, ki ločuje glavni del cerkve od oltarja. Ikonostas imajo samo pravoslavne cerkve. V del kjer je glavni oltar naj ženske nebi smele, toda toliko ženske radovednosti je bilo na kupu, da nam je ključar dovolil pokukati v ta posvečeni prostor, pa še celo slikali smo ga lahko.
Po ogledu smo se kar po hribu, mimo vinogradov in konjev, ki so se pasli na travniku, spustili do našega avtobusa, ki nas je veselo odpeljal naprej h reki Kolpi.
Odpravili smo se na grič h pravoslavni cerkvi sv. Petra in Pavla v Miličih.Na naši poti nas je spremljala pasja vročina.Hiše v Beli krajiniKo bo obnovljena, bo še lepša.Nekoč so živele velike družine, v katerih je bilo več generacij. Imeli so skupne prostore, za zakonski par pa so bile namenjene take manjše hiške, da je imel par saj neka zasebnosti.Ikonostas v pravoslavni cerkvi.Glavni oltar, ki se nahaja za ikonostasom.Portal nad vhodom v cerkev.Poslovili smo se od cerkvice in se po hribu napotili do avtobusa.Konja sta nas radovedno opazovala, mi pa njiju, prava lepotca sta.Bela krajina, Miliči
