Plečnikova hiša v Trnovem

Ljubljana, znamenitosti in zanimivosti: Hiša slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika v Trnovem.

Hiša arhitekta Jožeta Plečnika, glavni vhod, ki ga je dal mojster zastekliti

Čez trnovski most, mimo trnovske cerkve in že si pred hišo znamenitega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Hiša je danes urejena kot muzej in deluje pod okriljem Mestnega muzeja Ljubljana. Pred tem je s hišo upravljal Arhitekturni muzej, ki domuje na gradu Fužine.

Plečnikova hiša na Karunovi 4 in 6 je sestavljena iz več hiš. Prvo je kupil njegov brat, kasneje je Plečnik dozidal zanimiv okrogli del, kjer je bila v pritličju njegova spalnica in kopalnica v okroglem nadstropju pa delovna soba. Dokupil je še del tik ob cesti, ki ga je oddajal.

Po arhitektovi smrti je hišo podedoval nečak Karel Matkovič, kateremu se lahko zahvalimo, da je Plečnikova dediščina ohranjena in se ni porazgubila. V hiši je ohranjeno originalno pohištvo, arhitektovi osebni predmeti in veliko modelov njegovih projektov. Ohranjene so tudi risbe, ki jih je ustvaril ob svojem bivanju na Dunaju in v Pragi pa tudi nekatere diplome prvih diplomiranih arhitektov v Ljubljani, med njimi tudi diploma Eda Mihevca.

Muzej si lahko ogledamo samo z vodnikom, ki nas popelje skozi vežo, kjer je sprejemal morebitne naročnike, v kuhinjo, spalnico in po krožnem stopnišču v delovno sobo. V pritličju je zimski vrt, kjer je bilo veliko različnih rastlin. Ob hiši je tudi velik vrt, tu je kar nekaj elementov, ki so bili na Čevljarskem mostu, na Tromostovju …

Žal, notranjosti hiše ni dovoljeno fotografirati.

Hiša arhitekta Jožeta Plečnika na Karunovi 4
Ko so odstranili ograjo med trnovsko cerkvijo in Plečnikovo hišo, je arhitekt tu postavil steber s križem. Steber je bil prej na Čevljarskem mostu.
Na vrtu Plečnikove hiše so uredili lapidarij. Predmeti so z različnih ljubljanskih mostov in mojster ni prav ničesar zavrgel.
Klop na Plečnikovem vrtu, ki jo lahko vidimo na različnih koncih Ljubljane, je Plečnikov desigen.
Zastekljen vhod v Plečnikovo hišo, kjer je sprejemal morebitne naročnike.
Zimski vrt ob Plečnikovi hiši
Zimski vrt z zunanje strani
Čebelnjak na Plečnikovem vrtu
Z bršljanom objet Plečnikov okrogli atelje v drugem nadstropju
Plečnikova hiša v Trnovem

Podobno: Ljubljana in Plečnik

Ljubljana na Gregorjevo

Utrip Ljubljane na dan, ko se ptički ženijo, na Gregorjevo, 12. marec 2011.

Primule, prve spomladanske balkonske rože.

Včeraj so na Gradaščici, od Trnovskega mosta do Ljubljanice, otroci spuščali gregorčke. Pomagali so odganjati zimo in zaenkrat jim je odlično uspelo, kajti Gregorjevo nas je vse razvajalo s prijetno toplim soncem.

Kot martinčki smo preplavili ljubljanske ulice, parke in nakupovalna središča. Stojnice na tržnici se že šibijo pod cvetličnimi lončki, ki so polni raznobarvnih primul in drugega pomladanskega cvetja, s katerim bomo okrasili balkone in okna.

Seveda se na tako lep Gregorjev dan prileže tudi kavica in mi smo si jo privoščili v zelo zanimivem “kafiču” v BTC-ju. To je Happypek, ki ima svoj prostor kar v nadstropnem avtobusu. Poleg zanimivega ambienta imajo odlično kavo, da o sladicah niti ne govorim.

Pa še zanimivost. V Btc-ju imamo zdaj tudi Točko miru, ki v nakupovalnem vrvežu pomaga vzdrževati mir za človeka in za Zemljo. Točko miru sestavlja 14 megalitov, kamnitih dreves, na katerih so izklesani kozmogrami. Ti so oblikovani tako, da v okoliški prostor in v svet sevajo mir.

Kafič Happypek v BTC-ju v zanimivem doubledeckerju.
Primula ali jeglič, poznamo jih okoli 400 različnih vrst.
Točka miru sredi nakupovalnega vrveža. Kamniti gozd z izklesanimi kozmogrami.
Happypek in Točka miru v BTC-ju.
Kozmogram. Ustvarjalci Točke miru nas vabijo, da vstopimo v kamniti gozd in doživimo mir narave in vesolja.
Lep je dan, vse že diši po pomladi.

Pomladanski prispevek: Zlati grič

Trnovski most

Ljubljana in Plečnik: Trnovski most, most ali trg, kar oboje bi rekla.

Plečnikov most v Trnovem in regulacija reke Gradaščice.

Plečnikov most povezuje dve nekdanji ljubljanski predmestji, ki sta danes že skoraj center Ljubljane, Trnovo in Krakovo. Trnovski most so po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika zgradili v letih 1931 in 1932.

Je eden redkih mostov v Evropi na katerem rastejo drevesa. Prvotno so tu zasadili ciprese, danes pa na njem kraljujejo nežne, bele breze, simbol Bele krajine.

Most pred trnovsko cerkvijo deluje kot čudovit trg, z brezovim drevoredom. Krasi ga kip sv. Janeza Krstnika, zaščitnika trnovske cerkve, izdelal pa ga je kipar Nikolaj Pirnat. Nasproti stoji svetilnik, ozka in elegantna piramida z črnimi lučmi. Na vogalih stojijo prepoznavne Plečnikove piramide.

Plečnik je uredil tudi obrežje reke Gradaščice, ob kateri je danes prijetno sprehajališče, prav tako kot Trnovski pristan, kjer je veliki mojster tudi pustil svoj pečat.

Trnovski most in trnovska cerkev
Trnovski most so po Plečnikovih načrtih zgradili leta 1932.
Kip sv. Janeza Krstnika, ki krasi Trnovski most, je delo kiparja Nikolaja Pirnata.
Svetilnik v obliki vitke piramide, ob njem breze in vse to na Trnovskem mostu.
Detajl Plečnikove piramide na Trnovskem mostu.
Na vseh štirih vogalih krasijo Trnovski most prepoznavne Plečnikove piramide.
Slovenski pisatelj in duhovnik Fran Saleški Fingar in arhitekt Jože Plečnik, sta bila prijatelja in soseda. Spominska plošča na pročelju Trnovske cerkve.
Pogled na hišo arhitekta Jožeta Plečnika z dvorišča Trnovske cerkve.

Povezano: Ljubljana in Plečnik 2.