Oznaka: Srbija

Beograd – Spomenik Neznanemu junaku

Izlet v Beograd na ogled znamenitosti in zanimivosti.

Spomenik Neznanemu junaku na Avali

Spomenik Neznanemu junaku na Avali je znamenitost, ki jo moramo nujno obiskati, ko se odpravimo na izlet v Beograd. Avtor spomenika je kipar Ivan Meštrović. Navdih zanj je mojster našel v grobnici perzijskega vladarja Kira.

Spomenik Neznanemu junaku so postavili po naročilu kralja Aleksandra Karađorđevića Prvega, leta 1938

Ob vhodu v grobnico stojijo ogromni stebri v obliki ženskih figur, v narodnih nošah. to so: Slovenka, Vojvodinka, Srbkinja, Makedonka, Bosanka, Črnogorka, Dalmatinka in Hrvatica. Simbolizirajo združitev vseh narodov v takratni Kraljevini Jugoslaviji.

Kot zanimivost Slovenka je oblečena v narodno nošo iz Bele krajine.

V podzemnem prostoru se nahaja krsta s posmrtnimi ostanki neznanega vojaka. Ta del monumentalnega spomenika ni na ogled obiskovalcem.

Na tem delu Avale je stal že leta 1922. veliko manjši kamniti spomenik, ki so ga postavili vaščani iz okoliških vasi in ga posvetili Neznanemu junaku iz Prve svetovne vojne. Danes je ohranjen samo še kamniti križ, ki so ga prenesli na dvorišče cerkve Sv. Marije Magdalene, v Belem potoku.

Hotel Avala, zgrajen leta 1928. po načrtih ruskega arhitekta.
Do Spomenika Neznanemu junaku, na Avali, vodi lepo urejena peš pot
Ženske figure v narodnih nošah, delo kiparja Ivana Meštrovića. Tri kipe je izdelal kipar Pino Grasi
Pogled s Spomenika Neznanemu junaku na Avali
Restavracija hotela Avala
Stojnice na Avali, ob hotelu Avala.
Stolp na Avali

Povezano: Beograd

Blišč na Belem dvoru

Beograd – Avala

Izlet v Beograd, prestolnico Srbije.

Novi televizijski stolp na Avali meri 204,8 metrov

Ko smo obiskali Avalo, hrib v bližini Beograda, je bilo poletje in dobrih 40 stopinj. Avala je 511 metrov visok hrib, pokrit z gozdom, skozi katerega vodi kar nekaj označenih planinskih poti. Pravi raj za rekreacijo Beograjčanov.

Avala ima tudi nekaj znamenitosti, zaradi katerih jo oblegajo tudi turisti. Televizijski stolp je visok 204,8 metrov. Na višini 123 metrov je zastekljena razgledna terasa, s katere se ob jasnem vremenu vidi Beograd pa vse do Fruške gore.

Današnji stolp na Avali so gradili od maja 2077. do konca leta 2009. Nadomestil je stari stolp, ki ga je NATO leta 1999. bombardiral in porušil. Od starega stolpa je ohranjeno nekaj manjših delčkov, ki so razstavljeni v pritličju novega stolpa.

Na Avali je tudi hotel Avala. Zgradbo so postavili leta 1928. po naročilu kralja Aleksandra I. Karađorđevića in po načrtih ruskega arhitekta. Ob vznožju vhodnega stopnišča sedita dve sfingi. Ob pogledu na sfingi sem se spomnila na ljubljanske kamnite pse v Tivoliju.

V njej je imelo prostore Ministrstvo za gozdarstvo. Danes je tu hotel Avala z gostiščem. Za hotelom nas pot popelje do znamenitega spomenika neznanemu junaku, ki je delo kiparja Ivana Meštroviča.

Sedeča sfinga pred hotelom Avala je izdelal ruski kipar Vladimir Zagorodnjuk.
Do restavracije in razgledne terase peljeta dve hitri dvigali
Ostanki starega stolpa na Avali, ki so ga postavili leta 1965
Razgledna ploščad na stolpu
Pogled s stolpa na z gozdom pokrito Avalo in okoliška naselja
Pogled s stolpa na hotel Avalo in grobnico neznanemu junaku
Novi televizijski stolp na Avali so dokončali konec leta 2009

 
Povezano: Beograd – Kalemegdan in trdnjava

Hram sv. Sava v Beogradu

Skadarlija

Beneški bienale

Foto blog. Enodnevni izlet v Benetke na ogled Beneškega bienala, ki traja  od 4. junija do 27. novembra 2011

Bankomat z orglami, postavitev ameriškega umetnika na bienalu v Benetkah

Odpravili smo se na enodnevni izlet, mimo devinskega gradu, v Benetke, na ogled mednarodnega bienala moderne umetnosti, ki je že 54-ti po vrsti.  Glavno prizorišče razstave je Giardini, kjer se nahajajo paviljoni posameznih držav.  Še vedno stoji tudi paviljon z napisom Jugoslavija, v njem pa je razstava srbskega umetnika.

Drugi del bienala je nedaleč stran, v tovarni orožja in se imenuje Arsenale. Tretji del bienala pa je v galerijah in drugih prostorih, ki so posejani po Benetkah. Slovenski umetnik je svojo moderno umetnino postavil v galeriji A+A.

Če sem iskrena, na Beneškem bienalu so mi bili najbolj všeč nekateri razstavni paviljoni. Všeč mi je bil Mađarski, med modernimi umetninami mi je v oko padel bankomat z orglami. Ko vtipkaš svojo številko, zaigrajo orgle. Za veliko “umetnin” se vprašaš pa kako je temu uspelo prit na tako eminentno razstavišče.

Za uravnoteženost bienala moderne umetnosti so poskrbeli s staro dobro klasično umetnostjo, vsaj zame. Po prehojenih kilometrih smo si lahko vsaj oči spočili na umetniških delih slikarja Tintoretta.

Vhod na razstavni prostor Beneškega bienala, Giardini
Ameriški paviljon na bienalu, umetniško na glavo obrnjen tank
Nemški paviljon na bienalu
Umetnina francoskega umetnika, nekaj o rojstvih ...
Ameriški umetnik si je zamislil stol, ki se lahko spremeni v posteljo. Odlična zamisel za avtobuse, ki prevažajo turiste v daljna mesta. Všeč mi je
Srbska postavitev na Beneškem bienalu
Madžarski paviljon
Zadnja večerja, beneški slikar iz 16. stoletja, slavni Tintoretto

Podobno: Vila Manin

Beograd – Kalemegdan in trdnjava

Beograjski park ob sotočju Save in Donave, z mogočno trdnjavo, je prava oaza miru sredi velemestnega vrveža.

Sahat kula na Kalemegdanu. Turki so jo uporabljali kot opazovalnico.

Na robu starega mestnega jedra Beograda, na sotočju reke Save in Donave, leži beograjski park Kalemegdan s trdnjavo. Od hrama sv.Sava po mondeni Knez Mihajlovi ulici, zavijemo še do boemske četrti Skadarlija, potem pa se lahko odpravimo na sprehod po parku in na raziskovanje trdnjave pa na čudovit razgled na Ušče, da o sončnem zahodu niti ne govorim. Treba ga je videti.

Kalemegdan je zelo lepo urejen park, kamor se pred poletno vročino radi umaknejo Beograjčani. Očitno zelo radi igrajo šah, saj je tu veliko miz, ki imajo vrisano šahovnico. Tu je tudi turistični vlakec, ki nas popelje na ogled parka in trdnjave.

Beograjski park Kalemegdan in mize za igranje šaha.
Trdnjava na Kalemegdanu. Na tem mestu so ob koncu I. stoletja n.št. že Rimljani postavili utrdbo.
Reka Sava
Kalemegdan
Park Kalemegdan in beograjska trdnjava
Karađorđeva vrata (kapija) postavljena med leti 1750 do 1760
Pobednik (Zmagovalec) Spomenik so postavili leta 1928. v spomin na Solunsko fronto, predstavlja vojaka z mečem in sokolom.
Sotočje Save in Donave in Ratno ostrvo (Vojni otok)
Na beograjski trdnjavi je tudi vojaški muzej na prostem
Beograjska trdnjava je od leta 1967 članica UNESCA

Povezano: Hram sv.Sava v Beogradu

Hram sv. Sava v Beogradu

Hram sv. Sava v Beogradu, je ena največjih pravoslavnih cerkva na svetu.

Notranjost hrama Sv. Sava v Beogradu

Hram sv. Sava so postavili na prostoru kjer predvidevajo, da so leta 1595. Turki zažgali njegove posmrtne ostanke. V današnji občini Vračar, v Beogradu, je na tem mestu stala mala cerkev sv. Sava že leta 1895. Današnjo so začeli graditi leta 1935. in še danes ni povsem dograjena. Zunanjost, kupole in zvoniki so dokončani, notranjost pa je še povsem gola. Po besedah naše vodičke, želijo stene prekriti z mozaiki, denar zanje pa je obljubila ruska država. Fasada cerkve je obložena z belim marmorjem, tudi v sodelovanju z slovensko tovarno Marmor Hotavlje.

Med drugo svetovno vojno je gradnja obstala. Prostor so uporabljali Nemci kot skladišče. Tudi po vojni ni bilo dosti bolje. Bolj resno so z gradnjo nadaljevali leta 1985. Hram sv. Sava je grajen v srbsko-bizantinskem slogu in ima štiri zvonike. Pozlačeni križ na glavni kupoli meri 12 metrov. Cerkev lahko sprejme 10.000 vernikov. Obsega okoli 3.500 kv.metrov, če ne štejemo še površine na galerijah. Torej lahko kar verjamemo, da je hram eden največjih pravoslavnih cerkva na svetu.

Na trgu pred cerkvijo se nahaja tudi manjša cerkev s spomenikom sv. Savi, velika fontana, Narodna knjižnica in spomenik Karađorđeviču. Hram stoji na majhni vzpetini, zato je lep razgled na okolico.

Hram sv.Sava in fontana
Hram sv.Sava in spomenik Karađorđeviću
Spomenik sv.Savi na Vračaru
Hram sv.Sava - notranjost, največja kupola
Freska na vhodu v hram sv.Sava
Freska mozaik - vzorčna freska v hramu sv.Sava. S takšnimi freskami naj bi obložili celotno notranjost cerkve.

Povezano: Skadarlija

Skadarlija

Skadarlija, v starem mestnem jedru Beograda, mesto umetnikov in boemov.

Skadarlija oziroma Skadarska ulica je približno petsto metrov dolga, slabo tlakovana ulica v starem mestnem jedru Beograda. Tu ni nekih velikih znamenitosti. Skadarlijo ljudje obiskujejo zaradi njene zgodovine, ko so se tu, v majhnih gostilnicah zbirali igralci, pisatelji, pesniki, slikarji in drugi umetniki.

Skadarlija in Tri šešira

Nekateri od njih so na Skadarliji tudi živeli, tako kot srbski pesnik Đura Jakšić. Hiša v kateri je žživel je ohranjena, pred njo pa stoji pesnikov spomenik. Najstarejše in najbolj znane gostilne so Tri šešira, Ima dana in Dva jelena. Ob odlični srbski hrani, pijači in glasbi, si lahko v domišljijo prikličemo, kako so se nekdanji beograjski boemi tukaj zabavali.

Hiša na Skadarliji v kateri je živel srbski pesnik Đura Jakšić in njegov spomenik pred njo.
Skadarska ulica
Kosilo v boemski gostilnici Tri šešira
Skadarlija polna rož
Gostilniški izvesek na Skadarliji
Verz pesnika Đura Jakšića

Povezano: Blišč na Belem dvoru

Nadaljevanje izleta: Hram sv.Sava v Beogradu 

Blišč na Belem dvoru

Blišč na Belem dvoru, prikazan na modnih fotografijah Tita in Jovanke Broz, med leti 1952 do 1964, beda je prišla pozneje.

Tito in Jovanka na sprejemu v Veliki dvorani Kremlja, v Moskvi, 6. junija 1956

Razstava glamuroznih fotografij in oblačil Tita in Jovanke Broz, v Muzeju 25. maj v Beogradu. Razstava bo na ogled do začetka oktobra 2011. pod naslovom Zlati album.

Na razstavi lahko vidimo originalna Titova oblačila od vojaških uniform pa do glamuroznih oblek, ki jih je nosil na svojih potovanjih po svetu in, ko je sprejemal visoke goste iz celega sveta. Razstavljeno je tudi nekaj predmetov, od nakita pa do čudovitega klavirja iz leta 1936. Ne manjkajo niti obvezne Havanke. Jovankina oblačila na razstavi so zgolj rekonstrukcija.

Muzej 25. maj na Dedinju, je bil zgrajen kot darilo mesta Beograd,  Titu za njegov 70-ti rojstni dan. Odprli so ga 25. maja 1962. Namenjen je bil hrambi Titovih štafet, ki so sedaj v Hiši cvetja. V njem so hranili številna darila, ki jih je predsedniški par dobil. Tu se je tudi srečevala mladina z umetniki in ustvarjalci.

Muzej 25. maj Beograd so odprli 25. maja 1962
Klavir Steinway, izdelan v Hamburgu leta 1936. Leta 1937 ga je kupila firma Harmonija iz Beograda
Muzejska zbirka Titovih oblek.
... pa čevljev ...
... pa pokrival, klobuki in cilindri ...
Kakšen bi bil to glamur brez cigar ...
Titova maršalska uniforma
Nakit Jovanke Broz - muzejska zbirka
Izmenjava protokolarnih portretov.
Fotografije Tita in Jovanke Broz

Povezano: Hiša cvetja in muzejska zbirka

Nadaljevanje: Skadarlija

Hiša cvetja in muzejska zbirka

Muzejska zbirka štafet, ki jih je dobil Tito ob rojstnem dnevu.

Izlet v Beograd in obvezen obisk Hiše cvetja na Dedinju.

Hiša cvetja je zadnje počivališče nekdanjega predsednika Josipa Broza Tita, ki je bil rojen v Kumrovcu, kjer so uredili muzej na prostem Staro selo.

Hišo cvetja so za obiskovalce odprli leta 1982. Dolga leta so obiskovalci stali v dolgih kolonah, da bi se poklonili predsedniku. Danes je to ena od turističnih točk Beograda, ki jo izletniki iz Slovenije pridno obiskujemo. Na sredini Hiše cvetja je Titova grobnica, ob strani pa se nahaja velika zbirka štafet, vseh oblik in velikosti. Nasproti zbirke so uredili Titovo delovno sobo s čudovito pisalno mizo in omaro za knjige.

V sklopu Hiše cvetja so tudi prostori z vitrinami, ki so polne daril, ki jih je Tito prejel od viskokih predstavnikov tujih držav pa tudi od državljanov bivše Juge. Tu lahko vidimo vse od na roko pletenih nogavic do različnih narodnih noš in zanimivih predmetov iz celega sveta.

V prodajalni spominkov pa ponujajo pionirske kape in rutke in seveda podobo Tita na majicah, kapah, šalicah, blokih …

Vhod na kompleks Hiše cvetja na Dedinju.
Fontana pred Hišo cvetja
Hiša cvetja - Titova grobnica
Muzejska zbirka Titovih štafet
Vitrina s Titovimi štafetami
Muzej v Hiši cvetja - pismo Titu so napisali slovenski pionirji
Muzej Hiša cvetja - Knjižna omara, Titova delovna soba
Darila Titu, makedonska skrinja in srbska miza in stol
Darilo preproste ženske za Tita - ročno pletene nogavice s posvetilom
Darilo Titu - srbska narodna noša

Povezano: Beograd

Nadaljevanje: Blišč na Belem dvoru

Beograd

Izlet v Beograd in ogled znamenitosti, da o kulinariki niti ne govorim.

Hram Sv. Sava v Beogradu

Bil je zelo vroč vikend v juliju. Beograd, 41 stopinj. Pa kaj, če smo prišli pogledat znamenitosti, se pa res ne bomo skrivali pred soncem.

Najprej smo se po Beogradu zapeljali z našim klimatiziranim avtobusom. Mimo beograjskih palač in parkov. Prvi postanek, Dedinje in Hiša cvetja ter muzej 25. maj. V muzeju smo si ogledali zelo dobro razstavo “Zlati album”, modne fotografije Tita in Jovanke od leta 1952 do 1964. Par ni zaostajal niti za kraljevskimi pari kar se tiče luksuza in sjaja.

Nasproti hiše znane pevke Cece, stoji nogometni stadion Crvene zvezde. Kratek postanek, nato pa do hrama Sv. Sava. Na zunaj urejen, v notranjosti pa eno samo gradbišče.

Kalemegdan, na sotočje Save in Donave, kjer smo se v senci dreves malo ohladili in posedali v cvetočem parku. Še pogled na znamenito Ušče …

Pozno kosilo v legendarni Skadarliji je obvezno. Gostilnice kjer so se od nekdaj zbirali beograjski boemi in umetniki.

Drugi dan izleta smo preživeli na Avali. Obiskali smo grob neznanemu junaku in na novo postavljen televizijski stolp. Povzpeli smo se na vrh in si ogledali Beograd še z visokega. Od tu v staro mestno jedro, na Knez Mihajlovo, znano beograjsko sprehajališče. Po dobri kavi in slaščicah pa domov, čez Srem in Slavonijo do najlepšega mesta na svetu, Ljubljane.

Hotel Moskva
Beograjska mestna hiša, postavljena leta 1882. za kraljevo družino Obrenovič.
Titova delovna miza, muzejska zbirka v Hiši cvetja
Vhod v Hišo cvetja (Titova grobnica) in fontana
Muzej 25. maj v Beogradu
Tudi Cecina hiša je ena od novejših znamenitosti Beograda
Hram Sv.Sava, občina Vračar, Beograd
Kalemegdan in mize za šah
Skadarlija in legendarna gostilna Tri šešira
Sončni zahod, pogled s Kalemegdana na Savo in Donavo ter na Veliko ratno ostrvo
Spomenik neznanemu vojaku na Avali, kipar Ivan Meštrovič
Televizijski stolp na Avali, zgrajen leta 2009. replika porušenega stolpa iz leta 1965.
Knez Mihajlova ulica v Beogradu
Novi Beograd, poslovno stanovanjska stolpnica, Kula Genex, zahodna vrata Beograda

Nadaljevanje: Hiša cvetja in muzejska zbirka

Turizem in prosti čas 2010

Sejem Turizem in prosti čas ter Salon plovil, v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču, od 21. do 24. januarja 2010.

Dobrote iz Slovenije: orehova in pehtranova potica.

Na sejmu Turizem in prosti čas, ki se v teh zimskih dneh odvija v beli Ljubljani, je bilo danes zelo pestro in živahno.

Predstavili so se ralični kraji naše lepe Slovenije. Predstavili so ponudbo svojega kraja: kulturne in naravne znamenitosti, kulinariko in pesmi ter plese svojega kraja.

Dobrote iz Slovenije, janeževi upognjenci.

Po mojem mnenju so največ zanimanja požele stojnice, ki so ponujale tudi pokušino kulinaričnih dobrot, od sladkih kolačev in potic, ki so tudi mene prevzele, pa do različnih mesnih izdelkov, kruha in vina, ki se prideluje v različnih slovenskih pokrajinah.

Srce Slovenije: med Ljubljano in Kamniškimi planinami, med griči Dolenjske in ravnicami Posavja

Na sejmu Turizem in prosti čas se predstavljajo, če omenim samo majhen delček: Bela krajina, slovenska naravna zdravilišča, zeleni Kras, čebelarji, stara slovenska mesta kot so Ptuj, Kamnik in Škofja Loka … in še in še.

Od tujih ponudnikov so tu Turčija, Španija, Grčija, Srbija, Hrvaška in Makedonija.

Naše tradicionalne počitniške in izletniške destinacije.

Nekaj nove ponudbe sem opazila na razstavnem prostoru Srbije, kjer so nam pokazali, da v Srbiji ni samo Beograd temveč imajo tudi na jugu države lepa in zanimiva mesta.

Niš, carsko mesto. Predstavitev na sejmu Turizem in prosti čas.

Tokrat so nam predstavili carsko mesto Niš, kjer se je leta 280 n.št. rodil Konstantin Veliki.

Nekatere od številnih znamenitosti Niša: Niška trdnjava, rimsko kopališče, rimski lapidarij, Bali Begova džamija in še marsikaj kar je vredno ogleda in obiska. Seveda pa so tu tudi znamenite kafane s svojo kulinarično ponudbo, ki jo nikakor nesmemo zamuditi.

Razstava psov CACIB Ljubljana in sejem Turizem in prosti čas, sta dve prireditvi na Gospodarskem razstavišču, ki ju vsako leto obiščem in me nikoli ne razočarata. Odšla sem domov s polnimi vrečkami katalogov in prospektov in verjamem, da mi v letošnjem letu ne bo prav nič dolgčas.

Da se bliža pustni čas, so nas na sejmu Turizem in prosti čas, opozorili znameniti kurenti s Ptuja.

Povezano:

Salon plovil