Blišč na Belem dvoru, prikazan na modnih fotografijah Tita in Jovanke Broz, med leti 1952 do 1964, beda je prišla pozneje.
Tito in Jovanka na sprejemu v Veliki dvorani Kremlja, v Moskvi, 6. junija 1956
Razstava glamuroznih fotografij in oblačil Tita in Jovanke Broz, v Muzeju 25. maj v Beogradu. Razstava bo na ogled do začetka oktobra 2011. pod naslovom Zlati album.
Na razstavi lahko vidimo originalna Titova oblačila od vojaških uniform pa do glamuroznih oblek, ki jih je nosil na svojih potovanjih po svetu in, ko je sprejemal visoke goste iz celega sveta. Razstavljeno je tudi nekaj predmetov, od nakita pa do čudovitega klavirja iz leta 1936. Ne manjkajo niti obvezne Havanke. Jovankina oblačila na razstavi so zgolj rekonstrukcija.
Muzej 25. maj na Dedinju, je bil zgrajen kot darilo mesta Beograd, Titu za njegov 70-ti rojstni dan. Odprli so ga 25. maja 1962. Namenjen je bil hrambi Titovih štafet, ki so sedaj v Hiši cvetja. V njem so hranili številna darila, ki jih je predsedniški par dobil. Tu se je tudi srečevala mladina z umetniki in ustvarjalci.
Muzej 25. maj Beograd so odprli 25. maja 1962Klavir Steinway, izdelan v Hamburgu leta 1936. Leta 1937 ga je kupila firma Harmonija iz BeogradaMuzejska zbirka Titovih oblek.... pa čevljev ...... pa pokrival, klobuki in cilindri ...Kakšen bi bil to glamur brez cigar ...Titova maršalska uniformaNakit Jovanke Broz - muzejska zbirkaIzmenjava protokolarnih portretov.Fotografije Tita in Jovanke Broz
Muzejska zbirka štafet, ki jih je dobil Tito ob rojstnem dnevu.
Izlet v Beograd in obvezen obisk Hiše cvetja na Dedinju.
Hiša cvetja je zadnje počivališče nekdanjega predsednika Josipa Broza Tita, ki je bil rojen v Kumrovcu, kjer so uredili muzej na prostem Staro selo.
Hišo cvetja so za obiskovalce odprli leta 1982. Dolga leta so obiskovalci stali v dolgih kolonah, da bi se poklonili predsedniku. Danes je to ena od turističnih točk Beograda, ki jo izletniki iz Slovenije pridno obiskujemo. Na sredini Hiše cvetja je Titova grobnica, ob strani pa se nahaja velika zbirka štafet, vseh oblik in velikosti. Nasproti zbirke so uredili Titovo delovno sobo s čudovito pisalno mizo in omaro za knjige.
V sklopu Hiše cvetja so tudi prostori z vitrinami, ki so polne daril, ki jih je Tito prejel od viskokih predstavnikov tujih držav pa tudi od državljanov bivše Juge. Tu lahko vidimo vse od na roko pletenih nogavic do različnih narodnih noš in zanimivih predmetov iz celega sveta.
V prodajalni spominkov pa ponujajo pionirske kape in rutke in seveda podobo Tita na majicah, kapah, šalicah, blokih …
Vhod na kompleks Hiše cvetja na Dedinju.Fontana pred Hišo cvetjaHiša cvetja - Titova grobnicaMuzejska zbirka Titovih štafetVitrina s Titovimi štafetamiMuzej v Hiši cvetja - pismo Titu so napisali slovenski pionirjiMuzej Hiša cvetja - Knjižna omara, Titova delovna sobaDarila Titu, makedonska skrinja in srbska miza in stolDarilo preproste ženske za Tita - ročno pletene nogavice s posvetilomDarilo Titu - srbska narodna noša
Izlet v Beograd in ogled znamenitosti, da o kulinariki niti ne govorim.
Hram Sv. Sava v Beogradu
Bil je zelo vroč vikend v juliju. Beograd, 41 stopinj. Pa kaj, če smo prišli pogledat znamenitosti, se pa res ne bomo skrivali pred soncem.
Najprej smo se po Beogradu zapeljali z našim klimatiziranim avtobusom. Mimo beograjskih palač in parkov. Prvi postanek, Dedinje in Hiša cvetja ter muzej 25. maj. V muzeju smo si ogledali zelo dobro razstavo “Zlati album”, modne fotografije Tita in Jovanke od leta 1952 do 1964. Par ni zaostajal niti za kraljevskimi pari kar se tiče luksuza in sjaja.
Nasproti hiše znane pevke Cece, stoji nogometni stadion Crvene zvezde. Kratek postanek, nato pa do hrama Sv. Sava. Na zunaj urejen, v notranjosti pa eno samo gradbišče.
Kalemegdan, na sotočje Save in Donave, kjer smo se v senci dreves malo ohladili in posedali v cvetočem parku. Še pogled na znamenito Ušče …
Pozno kosilo v legendarni Skadarliji je obvezno. Gostilnice kjer so se od nekdaj zbirali beograjski boemi in umetniki.
Drugi dan izleta smo preživeli na Avali. Obiskali smo grob neznanemu junaku in na novo postavljen televizijski stolp. Povzpeli smo se na vrh in si ogledali Beograd še z visokega. Od tu v staro mestno jedro, na Knez Mihajlovo, znano beograjsko sprehajališče. Po dobri kavi in slaščicah pa domov, čez Srem in Slavonijo do najlepšega mesta na svetu, Ljubljane.
Hotel MoskvaBeograjska mestna hiša, postavljena leta 1882. za kraljevo družino Obrenovič.Titova delovna miza, muzejska zbirka v Hiši cvetjaVhod v Hišo cvetja (Titova grobnica) in fontanaMuzej 25. maj v BeograduTudi Cecina hiša je ena od novejših znamenitosti BeogradaHram Sv.Sava, občina Vračar, BeogradKalemegdan in mize za šahSkadarlija in legendarna gostilna Tri šeširaSončni zahod, pogled s Kalemegdana na Savo in Donavo ter na Veliko ratno ostrvoSpomenik neznanemu vojaku na Avali, kipar Ivan MeštrovičTelevizijski stolp na Avali, zgrajen leta 2009. replika porušenega stolpa iz leta 1965.Knez Mihajlova ulica v BeograduNovi Beograd, poslovno stanovanjska stolpnica, Kula Genex, zahodna vrata Beograda
Titova rojstna hiša je začetnica etnografskega muzeja na prostem Staro selo v hrvaškem Kumrovcu.
Ko je bil Josip Broz še majhen, se je kuhalo na tem štedilniku.
Hišo v kateri se je rodil Josip Broz, je postavil njegov ded Martin Broz, leta 1860. V njej sta živeli dve družini, nekaj časa celo tri. Tekom let je tu živelo kar nekaj generacij Brozovih. Leta 1948. se je iz nje izselil še zadnji potomec družine.
Titovo hišo so odkupili in jo preuredili v spominski muzej. To je bil začetek ideje o etno muzeju na prostem, Staro selo. v katerem je prikazano življenje in delo ljudi v Hrvaškem Zagorju, na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Hiša spada med večje v tem muzejskem delu, ima tudi podstrešni sobici.
Pohištvo in ostali predmeti, ki jih lahko vidimo v hiši, so razporejeni tako kot v obdobju, ko je v njej živela Titova družina.
Kuhinja z ognjiščem za peko kruha
Ročno mletje žitaKmečka pečOmarica v predprostoruSoba s posteljo, klopjo in kuhinjsko mizoDel sobe z jedilnicoOmara in skrinja za posteljninoSpalnicaTitova rojstna hiša, dvoriščna stran
Muzej na prostem Staro selo v Kumrovcu, prikaz življenja v Hrvaškem Zagorju, na prehodu iz 19. v 20. stoletje.
Kumrovec, rojstna hiša Josipa Broza Tita
Muzej Staro selo v Kumrovcu, je bilo ustanovljeno leta 1953. z ureditvijo rojstne hiše Josipa Broza Tita. V 60-tih letih 20. stoletja so prišli na idejo, da bi staro jedro Kumrovca obnovili in prikazali življenje v Hrvaškem Zagorju s konca 19. stoletja. Do leta 1987. so odkupili večino stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov. Obnovili so staro cesto, kamniti most in uredili strugo potoka Škrnik.
Obnovljeni stari kamniti most čez potok Škrnik
Etno muzej Staro selo Kumrovec obsega okoli 40 obnovljenih hiš, od stanovanjskih, gospodarskih, delavnic, kašč in nekaj vodnjakov. V 18 hišah so uredili stalno muzejsko postavitev o življenju in delu Zagorcev, na prehodu iz 19. v 20. stoletje.
V hiši je prikazano delo lectarjev in izdelovalcev sveč.V hiši je živela družina, ki se je ukvarjala z izdelovanjem lesenih igrač.V hiši so opravljali kovaško obrtRekonstrukcija stare ceste, v starem jedru KumrovcaSkozi Muzej na prostem Staro selo, teče potok Škrnik.Soba Zagorcev, začetek 20. stoletjaV hiši so izdelovali pletene košare.Obnovljeno gospodarsko poslopje ob Titovi rojstni hiši.Hiške krite s slamo, Muzej Staro selo, Kumrovec
Enodnevni izlet v Hrvaško Zagorje, od Titovega Kumrovca pa vse do Varaždina
Kip Josipa Broza Tita v Kumrovcu. Ustvaril ga je kipar Antun Augustinčič.
Enodnevni izlet v Hrvaško Zagorje se je pričel v Kumrovcu. Ogledali smo si etno muzej na prostem, Staro selo. Poleg Titove rojstne hiše, so obnovili še 40 hiš, ki nam prikazujejo življenje in delo ljudi na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Tako si lahko ogledamo hišo v kateri je živela tkalska družina ali pa hišo kovačeve družine. V eni izmed hišk je prikazana zagorska poroka.
Rojstna hiša Josipa Broza Tita, Kumrovec - Staro seloEtno muzej na prostem, Kumrovec - Staro selo.
Iz Titovega Kumrovca nas je pot vodila v bližnje mestece Klanjec, kjer se je rodil hrvaški kipar Antun Augustinčič. Svetovno znan tudi po svojem kipu Mir, ki stoji pred palačo Združenih narodov v New Yorku.
Od umetnosti pa v Stubiško dolino na ogled baročnega dvorca grofov Oršič, v Gornji Stubici. Konec 60-tih let je bil obnovljen in spremenjen v Muzej kmečkih uporov. Nedaleč stran stoji tudi ogromen spomenik kmečkim uporom.
Baročni dvorec grofov Oršič v Gornji Stubici.Arkadno dvorišče dvorca Oršič, na katerem prirejajo tudi kulturne prireditve.Spomenik kmečkim uporom, (Matija Gubec) Gornja Stubica
Po ogledu dvorca grofov Oršič, smo se odpravili na romanje, v največje hrvaško romarsko središče, od leta 1715. naprej, Marija Bistrica. Svetišče je posvečeno Kraljici Mariji.
Svetišče v Mariji Bistrici posvečeno Kraljici Mariji.Marija Bistrica - Trg papeža Janeza Pavla in Marijino svetišče.
Po romanju pa še na ogled starega baročnega mestnega jedra, mesta Varaždin. V drugi polovici 18. stoletja je bil Varaždin glavno mesto Hrvaške. Danes je to mirno mesto s čudovitimi palačami, cerkvami in samostani.
Varaždin - Trg kralja TomislavaVaraždin - staro mestno jedro
