Izlet na Hrvaško in ogled znamenitosti. Baročni grad oziroma dvorec grofov Oršič stoji v Gornji Stubici, na hrvaškem. Zgradili so ga leta 1756. danes pa v njem domuje Muzej kmečkih uporov.
Baročni glavni portal dvorca Oršič
Na ogled dvorca Oršič smo se odpravili v okviru enodnevnega izleta po Hrvaškem Zagorju. Videli smo ogromno, od Titovega Kumrovca pa do čudovitega starega mestnega jedra mesta Varaždin.
Dvorišče dvorca Oršič in spomenik Petrica Kerempuh s kitaro (znani lik iz Balade o Petrici Kerempuhu, pisatelja Miroslava Krleže)
Dvorec Oršič je zgrajen v obliki črke L. V dvorcu je vse do leta 1924. živela družina Oršič. Med drugim je bila v dvorcu tudi osnovna šola.
Za obrambo pred nepovabljenimi je bilo poskrbljenoNa južni strani dvorca Oršič je lepo urejen park, portal z dorskimi stebri je bil dodan v 19. stoletju.
V dvorcu je zelo dobro ohranjena kapela s freskami in lepim baročnim oltarjem. Na ogled je tudi nekaj kosov pohištva, od konca 60-ih let, ko so dvorec obnovili pa v njem domuje Muzej kmečkih uporov. Nedaleč od dvorca je tudi ogromen spomenik posvečen kmečkim uporom in Matiji Gubcu. Obiskali smo tudi 430 let staro Gubčevo lipo.
Oprema v dvorcu Oršič, na sliki je baronica Draškovič, slika je iz približno leta 1830Čudovita baročna mizica v dvorcu OršičGrof Krsto II Oršič je bil vojskovodja. Njegov portret, ki visi v dvorcu je delo slovenskega slikarja Fortunata Berganta.Baronica Draškovič in čudovita vaza iz 19. stoletjaStrop baročne kapele v dvorcu OršičV dvorcu Oršič je tudi Muzej kmečkih uporov
Dolgo vroče poletje v Ljubljani. Vročina ne popušča, 32 stopinj. Na ulicah in trgih starega mestnega jedra se sprehajajo tuji turisti pa tudi kakšna Ljubljančanka s fotoaparatom se najde in prav nikoli mi ni žal. Ljubljanske znamenitosti nikoli ne razočarajo.
Mestni trg v Ljubljani, mestna hiša in v ozadju zvonika stolnice.Ciril Metodov trg v LjubljaniStritarjeva ulica v naročju Ljubljanskega gradu. (moj najljubši motiv)Detajl Roobovega vodnjaka, ki simbolizira tri slovenske reke.Obnovljena pročelja palač na Mestnem trgu vabijo obiskovalce k občudovanju in odkrivanju njihove zgodovine.Detajl na železnih vratih stavbe na Starem trgu, Pod trančo.Ulične svetilke v starem mestnem jedru Ljubljane krasijo rože.Pisateljica Lili Novy je živela v palači na Starem trgu. Pročelje krasi njen doprsni kip.Balkon na Stiškem dvorcu, Stari trg 34.Gornji trg v Ljubljani krasijo značilne srednjeveške hiše. Te naravne kulise so kot naročene za srednjeveško tržnico, ki se odvija večkrat na leto, na tem čudovitem trgu.Umetniški izdelki, ki jih je možno kupiti na srednjeveški tržniciNa srednjeveški tržnici v Ljubljani, se lahko vitez na belem konju, popolnoma opremi. Konja mora pripeljati s seboj. Teh niso prodajaliLevstikov trg in Karlovška ulica zaključujeta staro mestno jedro. Skozi Karlovška vrata se odpravimo na jug
Lepote Slovenije: Zlati grič pri Slovenskih Konjicah, zakladnica doživetij.
Zlati grič in Vinogradniški dvorec iz 15. stoletja.
Na gričih, ob Slovenskih Konjicah, se razprostira posestvo Škalce. Obsega vinograde in sadovnjake, kajti tu pridelujejo odlično vino, jabolčni sok in jabolčni kis. Glavna dejavnost je vsekakor vinogradništvo.
Na posestvu Škalce so zgradili sodobno vinsko klet. Velika je 3500 m2 in je zgrajena večinoma pod zemljo in v ničemer ne kazi gričkov z vinsko trto. V njej so ogromni vinski sodi, ki so bili narejeni v Ajdovščini in so računalniško vodeni. V kleti je tudi soba za degustacije, od koder je čudovit pogled na Vinogradniški dvorec. Imajo tudi trgovino, kjer je možno njihove pridelke kupiti.
Na posestvu se nahaja tudi gostilna Grič, nedaleč od nje pa Vinogradniški dvorec, v katerem so uredili tri luksuzne apartmaje z vinskimi tabernaklji. Uredili so tudi golf igrišče.
Na pustno soboto, ko smo mi obiskali Zlati grič, je bilo še prezgodaj, da bi lahko posetvo občudovali v njegovi zlati barvi. Narava se šele prebuja in čez nekaj mesecev, bo s pomočjo sonca, tudi barva povsem druga.
Gostilna Grič se nahaja sredi Škalskih vinogradov.V Vinogradniškem dvorcu so danes trije luksuzni apartmaji.Zlati grič obdan z vinogradi, na začetku marca še ne kaže svoje zlate barve.
Ogromni vinski sodi so narejeni v Ajdovščini in pripeljani na posestvo Škalce v enem kosu.Atrij v vinski kleti Škalce je zelo akustičen, zato tu večkrat organizirajo glasbene prireditve.Soba za degustacije, v ozadju vinska klet s klasičnimi vinskimi sodi.Iz sobe za degustacije je čudovit razgled na vinograde in Vinogradniški dvorec.
Na izletu, kjer smo si ogledali majhen delček naše lepe Štajerske, smo obiskali tudi dvorec Štatenberg.
Dvorec Štatenberg se nahaja blizu naselja Makole, na Štajerskem.
Dvorec Štatenberg so postavili grofje Attems, konec 17. stoletja. Baročni dvorec ima dve nadstropji, sestavljajo pa ga osnovni trakt in trije nižji trakti, ki obkrožajo notranje dvorišče.
Ogledali smo si samo zunanjost dvorca, njegovo čudovito zasnovo, ki pa je potrebna temeljite obnove. Danes v dvorcu prirejajo poroke.
Dvorec Štatenberg so postavili grofje Attems, konec 17. stoletja.Glavni vhod v dvorec Štatenberg, arkadni hodnik.Dvorec Štatenberg sestavljajo osnovni trakt in trije nižji, ki obkrožajo notranje dvorišče z vrtom.Eden izmed nižjih traktov dvorca Štatenberg s sončno uro.Eden izmed traktov dvorca je obrasel z bršljanom.Starodobnik, opel kadet
Najlepša renesančna palača v Celju v kateri ima danes prostore Pokrainski muzej Celje.
Portret Marije Terezije v Pokrajinskem muzeju Celje
Renesančni dvorec Stara grofija so postavili grofje Thurn-Valsassina, med leti 1580 do 1603. Arkadni hodnik je bil dodan kasneje. Dvorec je bil postavljen v reprezentančne namene.
Skozi stoletja je dvorec velikokrat zamenjal svojo namembnost. Od leta 1945 v njem domuje Pokrajinski muzej Celje, ki je bil prva postaja našega izleta na Štajersko.
Sprehodili smo se skozi številne sobe muzeja, od srednjega veka, renesanse, baroka pa vse do poznega 19. stoletja. Obudili šolsko znanje na znamenite Celjske grofe in cesarico Marijo Terezijo, ki je dodobra zaznamovala tudi naše kraje.
Stara grofija v Celju je bila postavljena med leti 1580 do 1603. Stoji na Muzejskem trgu 1.Celjski strop, znamenitos Stare grofije se nahaja v glavni dvorani. Kdo je avtor se stroka še ni dokončno opredelila. Strop je sestavljen iz 11 slik.Vhod v Pokrajinski muzej Celje.Pohištvena moda 17. stoletja.Mali predalnikStoječi predalnik 17. st.Pogled v sobo opremljeno v slogu bidermajer.
Enodnevni izlet na Štajersko, kjer smo odkrivali preplet gotike in baroka v tamkajšnjih cerkvah.
Celjski dom so leta 1907. postavili celjski nemci in jo poimenovali Nemška hiša.
V soboto 22.maja 2010. smo se ob 7.uri zbrali na robu ljubljanskega parka Tivoli in se odpravili na izlet na Štajersko. Pester in zgoščen program so pripravili v društvu Modrin, ki deluje pod okriljem Mladinske knjige.
Pot nas je vodila mimo Trojan do Celja, kjer je bila naša prva znamenitost, ki smo si jo ogledali. Renesančni dvorec Stara grofija, ki so jo zgradili grofje Thurn-Valsassina, med leti 1580. do 1603. Dvorec je znan po znamenitem Celjskem stropu, ki ga sestavlja 11 poslikav. V dvorcu danes domuje Pokrajinski muzej Celje, ki so nam ga prijazno razkazali. Po ogledu smo se sprehodili po starem mestnem jedru in si na kratko ogledali še cerkev sv.Danijela iz 13. stoletja.
Stara grofija v Celju. Dvorec so postavili grofjeThurn-Valsassina med leti 1580. do 1603.
Naslednja postaja Šmarje pri Jelšah in romarska cerkev sv. Roka. Do simpatične cerkve smo šli skozi kalvarijo. Štirinajst kapel, postaj križevega pota nas pripelje do cerkve iz 17. stoletja. Na zunaj asketska, pusta stavba nas ob vstopu kar osupne od silnih poslikav, barv in okraskov v renesančnem slogu s kančkom gotike.
Križev pot. Do romarske cerkve sv.Roka pridemo po cik-cakasti poti, mimo štirinajst kapelic.Romarska cerkev sv.Roka šokira z asketsko, pusto zunanjostjo in renesančno okrašeno notranjostjo.
Iz Šmarij smo se zapeljali do še ene romarske cerkve. To je znamenita Božjepotna Marijina cerkev na Sladki gori. Zunanjost cerkve je sončno obarvana, krasi pa jo še čudovit, urejen park. Notranjost renesančno-gotske cerkve pa krasijo poslikave slikarja Franca Jelovška.
Božjepotna Marijina cerkev na Sladki Gori
Po malo daljšem odmoru pa smo se zapeljali do dvorca Štatenberg, ki so ga postavili grofje Attems, v 17. stoletju. Ogledali smo si samo zunanjost baročnega dvorca. Dvorec, park in širša okolica so zavarovani kot krajinski park Štatenberg.
Štatemberg, dvonadstropni baročni dvorec so v 17. stoletju postavili grofhe Attems.
Iz Štatenberga pa na Ptujsko Goro, do znamenite romarske cerkve Marije Zavetnice, ki sodi med najlepše gotske spomenike v Sloveniji. Cerkev letos praznuje 600-letnico obstoja in od letos je od papeža dobila naziv bazilika.
Romarska cerkev Marije Zaščitnice s plaščem na Ptujski Gori je od leta 2010. postala bazilika.
Naša zadnja postaja tega zanimivega izleta je bil Ptuj, oziroma Ptujski grad, v katerem ima svoje prostore muzej. Ogledali smo si stalne muzejske zbirke, od kurentov, glasbil pa do orožja.
Ptujski grad je najbolj zaznamoval irski baron Walter Leslie, ki je grad kupil leta 1656.
Enodnevni izlet z vlakom na ogled starih mestnih jeder – tokrat Škofja Loka
Škofjeloški grad
V času recesije, varčevanja, ekoloških gibanj, ki nam narekujejo varovanje okolja, sem se odločila za svoj prispevek. Rada imam stara mestna jedra in obiskovala jih bom z vlakom. Po Novem mestu je prišla na vrsto Škofja Loka (27.10.2009).
Od Ljubljane do Škofje Loke pelje vlak približno 20 minut, za ceno 1,57 € v eno smer. Od želežniške postaje do starega mestnega jedra pa je peš ravno toliko. Na tej poti najdemo tudi turistični urad, kjer imajo zemljevid starega mestnega jedra z lepo označenimi znamenitostmi, ki jih je treba pobliže spoznati.
Stari rotovž, nekdanja mestna hiša v Škofji Loki, iz 16.st.
Že od daleč zagledamo Škofjeloški grad. Preden se odpravimo na grad pa je vredno pogledati še Kaščo, ki je bila nekoč del mestnega obzidja, danes je v njej slikarska galerija.
Čez most se odpravimo v staro mestno jedro, kjer na Mestnem trgu stojijo častitljive palače, ki so bile v potresu 1511 poškodovane in po tem letu obnovljene.
Renesančno arkadno dvorišče starega škofjeloškega rotovža.Mestni trg v Škofji Loki, staro mestno jedro.Kašča, v njej so fevdalni gospodje shranjevali dajatve.Homanova hiša na začetku Mestnega trga je meščanski dvorec sestavljen iz treh sosednjih hiš.Kajbatova hiša z arkadnim dvoriščemŠtablova hiša iz 16. stoletja z arkadnim dvoriščem.Martinčkova hiša (leva) iz 16. st. je imela prvotno eno nadstropje, v baroku so jo nadzidali.Žigonova hiša, stanovanjska in trgovska hiša iz 16. st. Danes je v njej uprava mesta Škofja Loka.Marijino znamenje s tremi kipi iz leta 1751. Mesto ga je postavilo kot zahvalo za odvrnitev kuge in ognja.Martinova hiša je tip hiše, ki je prevladoval v Škofji Loki in je zadnja te vrste. Prizidana je bila na mestno obzidje, ki je na tem mestu dobro ohranjeno.
Pri Martinovi hiši se konča Mestni trg in staro mestno jedro. Zavijemo na desno in se ob starem obzidju obvezno odpravimo še na Škofjeloški grad.
Po ogledu čudovite soteske Čepa, smo se odpravili proti Celovcu in se ustavili v Minimundusu. Tu je postavljeno 148 miniaturnih modelov znamenitosti iz celega sveta. Slogan Minimundusa: V enem dnevu okoli sveta. In res, tu lahko občuduješ znamenite zgradbe iz Azije, Avstralije, Amerike, največ jih je iz Evrope in seveda iz Avstrije.
V miniaturnem svetu ob Vrbskem jezeru, se lahko sprehodimo po Dunaju, mimo dvorca Belvedere, pa Štefanove katedrale, obiščemo grad Ostrovica in grad Porcia, pa grajski hrib v Gradcu.
Slovenija ima v Minimundusu dva predstavnika. Poleg Narodne in univerzitetne knjižnice – NUK, je tu novejša pridobitev parka, Blejski grad.
Znamenitosti Avstrije, Slovenije, Srbije in Češke republike, v Minimundusu.
Blejski grad v Minimundusu.
S področja naše prejšnje države, ima tu svojega predstavnika samo še Srbija. To je samostan Studenica iz 12. stoletja.
Na enodnevni izlet po delčku Štajerske smo se odpravili s turistično agencijo 31. maja 2008. Zjutraj smo se iz Ljubljane zapeljali mimo Celja in Slovenske Bistrice v Rače. Tu smo si ogledali enega najbolje ohranjenih gradov v Slovenijigrad Rače, ki se prvič omenja v 13. stoletju. V gradu je razstava etnološke zbirke s predmeti najdenimi v bližnji in daljnji okolici. Ogledali smo si še “Belo dvorano” namenjeno porokam in različnim slavnostnim prireditvam ter kapelo.
Grad RačePoslikani strop “Bele dvorane” na gradu Rače
Naša naslednja postaja je krajinski park Rački ribniki – Požeg, ki meri 484 ha in ga sestavljajo mešani gozdovi, ribniki, zadrževalnik, potočki, loke in travniki. Tu imajo svoje prebivališče mnoge živali, najdemo pa tudi redke vodne rastline, kot je marsilka, nekakšna vodna štiriperesna deteljica.
Rački ribniki PožegRački ribniki so pomembno rastišče za mnoge vodne rastline
Po sprehodu med čudovitimi ribniki, nas je pot vodila v Fram. Nekoč je ta kraj slovel po žagah, mlinih in oljarnah bučnega olja, ki so se edine ohranile še danes. V Framu je tudi velika neoromanska cerkev sv. Ane z zanimivimi reliefi na pročelju.
FramNeoromanska cerkev sv. Ane v Framu
Mimo cerkve sv. Ane nas je pot vodila na Pohorje, kjer smo v kraju Planica obiskali ekološko turistično kmetijo Štern ali “pri Kovačniku” kot sami rečejo. Tu smo se ustavili na dobrem pohorskem kosilu, se nadihali svežega zraka “prečohali” domačega psa Murija, ki obožuje obiskovalce in si ogledali tudi druge živali na kmetiji. Cel izlet je bil enkraten, ampak meni je bil ta postanek najbolj všeč prav zaradi živali, poleg Murija so tu še mački, pa krave, ki se prosto pasejo na travniku in jih ob kavi lahko opazujete.
Ekološka turistična kmetija Štern, Planica na PohorjuMaskota turistične kmetije Štern, zlati prinašalec MuriCvetlični vrt turistične kmetije Štern na Pohorju
Ker pa je to enodnevni izlet smo se morali žal prehitro odpraviti naprej in sicer v Botanični vrt fakultete za kmetijstvo Univerze v Mariboru, ki je največji v Sloveniji. S strokovnjakom smo se odpravili po čudovito urejenem in vzdrževanem pisanem vrtu v katerem je veliko domačega in tujega cvetja, različne drevesne vrste, med katerimi je ogromna sekvoja in orjaški klek.
Botanični vrt Univerze v MariboruCvetlični del Botaničnega vrta UMSekvoja, s katero se je začel na tem prostoru porajati Botanični vrt UM
Pozno popoldne smo se odpravili še v obnovljeni baročni dvorec Betnava, ki se prvič omenja leta 1319 kot sedež viteške družine Betnavskih. Današnja podoba dvorca je iz prve polovice 18. stoletja. Dvorec je v lasti mariborske nadškofije. V sklopu dvorca je tudi lepo urejen park, ki ga mariborčani zelo radi obiskujejo.
