Benetke – Venezia – Venice ter otoka Burano in Murano, dva izmed številnih otočkov pred vrati Benetk.
Otok Burano v Beneški laguni z barvitimi hišami.
Junij 2010, cel svet sedi pred tv sprejemniki in spremlja svetovno nogometno prvenstvo v Južni Afriki.
Peščica radovednežev pa se nas je odpravila na enodnevni izlet v Benetke in laguno s številnimi otoki, ki jih obdajajo.
Na našem izletu smo se zapeljali do italijanskega pristanišča Punta Sabbioni. S panoramsko ladjo smo se odpravili na otok Burano. Otok z barvitimi hišami, je znan po svojih čipkah, ki jih tu klekljajo že stoletja.
Otok Burano v Beneški laguni.Buranska čipka. Prt je izdelovalo sedem klekljaric, eno leto.
Po krajšem postanku smo se mimo številnih otočkov, na enem je tudi beneško pokopališče, kjer je pokopan tudi slovenski slikar Zoran Mušič, zapeljali do otoka Murano. Poznamo ga po barvitem buranskem steklu in čudovitih vaz, lestencev in drugih izdelkov. Postaven oblikovalec stekla nam je demonstriral izdelavo vaze.
Po obisku obeh otokov pa smo se odpravili še v velike Benetke.
Svetilnik na otoku Murano in tovarna, kjer izdelujejo čudovite predmete iz muranskega stekla.Demonstracija izdelave muranske vaze.
Na otoku Murano smo si ogledali postopek izdelave vaze iz muranskega stekla.
Potrebna je velika spretnost, previdnost in pa hitrost, pa seveda smisel za oblikovanje.
Steklo se segreje na 600 stopinj, da ga lahko mojster oblikuje.
Kako visoka temperatura je to smo lahko videli, ko so dali v izgotovljeno vazo trak papirja, ki se je takoj vnel.
Enodnevni izlet v Italijo na ogled razkošne vile ob reki Brenti in lepot najstarejšega botaničnega vrta v Evropi.
Dolo, mesto ob reki Brenti.
Riviera di Brenta pravijo italijani območju ob reki Brenti, ki se razteza od izvira v bližini Padove pa vse do njenega izliva v Jadransko morje.
Lepoto ob reki so znali ceniti tudi bogati benečani, ki so si ob njej zgradili razkošne vile, kot počitniške hiše, da so se lahko poleti umaknili iz Benetk.
Mnoge od teh vil so se ohranile do danes. Nekatere so v privatni lasti, nekatere so preuredili v hotel ali restavracijo, nekaj pa jih je na voljo za ogled. Ena teh je vila Pisani, s svojim velikim, negovanim vrtom. V vili se podobno kot v vili Manin prirejajo tudi slikarske razstave.
Dolo, vile ob reki Brenti.
Preden smo se na izletu odpravili na ogled vile Pisani, smo se ustavili v manjšem mestu Dolo. Lepo mesto, ki nas je prijetno presenetilo. 1. maj je in v mestu so imeli praznik rož, kar je lepoto še stopnjevalo.
Dolo, mesto ima 1. maja praznik rož.Glavni vhod v vilo Pisani v mestu Stra v Italiji.Vila Pisani, dvoriščna stran z ogromnim vrtom.Vila Pisani z ribnikom in vrtom.
Po ogledu vile Pisani v mestu Stra, smo se odpeljali v manj kot 5 km oddaljeno mesto Padova, kjer smo si ogledali najstarejši botanični vrt v Evropi. Ustanovila ga je Univerza v Padovi, bolj natančno Medicinska fakulteta, leta 1545, da bi tu gojili zdravilne rastline. Vrt se je ohranil do danes v taki obliki kot so ga takrat načrtovali. Vrt je uvrščen tudi na seznam UNESCO. Nahaja se blizu romarske cerkvesv. Antona Padovanskega in je res vreden ogleda.
Botanični vrt v Padovi je najstarejši vrt v Evropi.Liriodendron, vrsta magnolije, domovina Amerika, posneto v botaničnem vrtu Padova.
Na koncu izleta smo šli še v romarsko cerkev sv. Antona Padovanskega prosit za srečo in zdravje. Po ogledu mesta in šuštarskega sejma na trgu Prato della Valle smo se odpravili nazaj v Slovenijo in Ljubljano.
Enodnevni izlet z vlakom na ogled starih mestnih jeder – tokrat Škofja Loka
Škofjeloški grad
V času recesije, varčevanja, ekoloških gibanj, ki nam narekujejo varovanje okolja, sem se odločila za svoj prispevek. Rada imam stara mestna jedra in obiskovala jih bom z vlakom. Po Novem mestu je prišla na vrsto Škofja Loka (27.10.2009).
Od Ljubljane do Škofje Loke pelje vlak približno 20 minut, za ceno 1,57 € v eno smer. Od želežniške postaje do starega mestnega jedra pa je peš ravno toliko. Na tej poti najdemo tudi turistični urad, kjer imajo zemljevid starega mestnega jedra z lepo označenimi znamenitostmi, ki jih je treba pobliže spoznati.
Stari rotovž, nekdanja mestna hiša v Škofji Loki, iz 16.st.
Že od daleč zagledamo Škofjeloški grad. Preden se odpravimo na grad pa je vredno pogledati še Kaščo, ki je bila nekoč del mestnega obzidja, danes je v njej slikarska galerija.
Čez most se odpravimo v staro mestno jedro, kjer na Mestnem trgu stojijo častitljive palače, ki so bile v potresu 1511 poškodovane in po tem letu obnovljene.
Renesančno arkadno dvorišče starega škofjeloškega rotovža.Mestni trg v Škofji Loki, staro mestno jedro.Kašča, v njej so fevdalni gospodje shranjevali dajatve.Homanova hiša na začetku Mestnega trga je meščanski dvorec sestavljen iz treh sosednjih hiš.Kajbatova hiša z arkadnim dvoriščemŠtablova hiša iz 16. stoletja z arkadnim dvoriščem.Martinčkova hiša (leva) iz 16. st. je imela prvotno eno nadstropje, v baroku so jo nadzidali.Žigonova hiša, stanovanjska in trgovska hiša iz 16. st. Danes je v njej uprava mesta Škofja Loka.Marijino znamenje s tremi kipi iz leta 1751. Mesto ga je postavilo kot zahvalo za odvrnitev kuge in ognja.Martinova hiša je tip hiše, ki je prevladoval v Škofji Loki in je zadnja te vrste. Prizidana je bila na mestno obzidje, ki je na tem mestu dobro ohranjeno.
Pri Martinovi hiši se konča Mestni trg in staro mestno jedro. Zavijemo na desno in se ob starem obzidju obvezno odpravimo še na Škofjeloški grad.
V obeh primerih gre za znamenito Oglejsko baziliko
Mogočni zvonik Oglejske bazilike je visok 73 metrov, njegovi začetki pa segajo v leto 1031. Nanj se je možno povzpeti in si ogledati Oglej in okolico.
Ko se odpravimo na izlet v Tržaški zaliv ali njegovo okolico, si skoraj moramo ogledati tudi znamenito Oglejsko baziliko. Oglejski patriarhi so v doberšnji meri vplivali na zgodovino slovenskih krajev.
Mi smo se na ogled bazilike pripeljali iz Palmanove.
Danes je Oglejska bazilika znamenita po svojih talnih mozaikih. Okoli 750 m2 mozaikov je zelo dobro ohranjeno. Pripovedujejo nam zgodbo o zgodnjekrščanski dobi, njenih simbolih in pomenu. Vstop v baziliko je prost, lahko pa kupimo brošurico v slovenskem jeziku.
Na prostoru današnje Oglejske bazilike omenjajo viri škofijo iz leta 285 n.št.Talni mozaik Oglejske bazilike iz 4. stoletjaZunanjost Oglejske bazilike Stranski oltarŽalostna mati božja z jezusom (Pieta), v Oglejski baziliki.Detajl velikega talnega mozaika Oglejske bazilike.Na dvorišču Oglejske bazilike lahko srečamo rimsko volkuljo z Romulom in Remom kot dokaz, da so bili tu nekoč Rimljani. Tu so imeli pred 22 stoletji vojaško in trgovsko središče.
Palmanova, italijansko renesančno mesto v objemu znamenitega obzidja v obliki zvezde.
Cerkev del Santissimo Redentore
Po ogledu slikarske razstave “Od Courbeta do Moneta” in čudovite vile Manin, nas je pot peljala v malo mesto Palmanova. Nekoč je bila za prebivalce Slovenije nakupovalna meka, danes pa smo si “shooping” privoščili na koncu našega sobotnega izleta v bližnjem Outlet Palmanova.
Palmanovo so leta 1593 zgradili Benečani za obrambo Benetk. Zvezdasto obzidje ima troje vrat, ki vodijo v središče mesta na glavni trg, Piazza Grande. Tu so postavljene stojnice na katerih prodajajo starine in bižuterijo. Glavne stavbe mesta so ob trgu, seveda so tu tudi odlične kavarne kjer lahko popijemo kavo in opazujemo modno oblečene italijanke.
Glavni veliki trg v Palmanovi, Piazza Grande.Od Piazza Grande do PorteVrata v Palmanovo, Porta Aquileia.Po obzidju Palmanove je speljana sprehajalna pot.Na sprehajalni poti v Palmanovi srečaš tudi mladiča zlatega prinašalca.Palmanova, Furlanija Julijska krajinaOkoli Piazza Grande v Palmanovi je vse polno kavarnic.
Vila Manin se nahaja v italijanski pokrajini Furlanija-Julijska krajina, v majhnem mestu imenovanem Passariano.
Eden od stranskih vhodov v vilo Manin.
Sobotni izlet, smo začeli z ogledom slikarske razstave “Od Courbeta do Moneta” v vili Manin. Razstava je bila veličastna, toda tudi kompleks vile prav nič ne zaostaja za njo, saj je pravi arhitekturni spomenik Furlanije Julijske krajine.
Vila Manin je bila poletna rezidenca bogate družine Manin iz Benetk. Vilo so zgradili v 16. stoletju, v 17. stoletju pa so zgradili še polkrožne kolonade, s katerimi kompleks zelo spominja na Vatikan in Trg sv.Petra v Rimu. Ob vili stoji tudi kapelica, ki je zelo podobna naši križevniški cerkvi v ljubljanskih Križankah.
Kompleks vile Manin je vsekakor vreden ogleda, če ne drugače pa, ko se odpravimo v bližnji nakupovalni center Outlet Palmanova.
Vila Manin je bila poletna rezidenca bogate družine Manin iz katere je bil tudi zadnji beneški dož Ludovico Manin.V 17. stoletju so vili Manin dogradili še polkrožne kolonade.Pogled na glavni vhod v kompleks vile Manin.Glavni vhod v vilo Manin.Vrsta za ogled slikarske razstave impresionistov v vili Manin.Kapela v kompleksu vile Manin je podobna naši križevniški cerkvi v Ljubljani s to razliko, da ima ta več okrasnih kipov.Polkrožne kolonade vile Manin z zunanje strani.Vila Manin, Passariano - Furlanija Julijska krajinaPassariano, Furlanija Julijska krajina
30. januarja 2010 smo se odpravili tudi na Svete Višarje pogledat kako je tam v zimskem času. Pred tem smo se ustavili v Mali Aljaski, ki je bila meni najbolj zanimivi del izleta.
Na vrhu 1790 m visoke gore stoji romarska cerkev, ki je leta 1960. praznovala šeststoletnico obstoja. Tu se srečujejo Slovenci, Italijani in Nemci, ki se udeležujejo romanja. Romanje iz Trbiža na Svete Višarje traja približno tri ure, iz Žabnice 2 uri, iz Ovčje vasi pa 4 ure. Mi smo naše izletniško romanje opravili s kabinsko žičnico, ki nas je iz Žabnice na vrh gore pripeljala v dvanajstih minutah.
Zgradbe ob svetišču Sv.Višarje.
Ob jasnem in sončnem vremenu se tu odpre čudovit razgled na gorske vrhove. Na žalost pa mi nismo imeli take sreče z vremenom, saj je bilo oblačno in lahko smo občudovali samo bližnje gorske vrhove, naletaval pa je tudi rahel sneg. Občudovali smo tudi smučarje in deskarje, ki so se z vrha spuščali po strmem smučišču.
Svete Višarje pozimi
Obiskali smo Svetišče na Sv.Višarjah, ki so ga leta 2000 temeljito obnovili: notranjost svetišča, glavni oltar in freske, pa tudi župnišče in okoliške zgradbe, ki tvorijo lepo celoto. V teh okoliških zgradbah so trgovine s spominki in gostilnice, ki imajo terase s čudovitim razgledom.
Pogled na gorske vrhove v oblačnem vremenu.
Legenda pravi, da je leta 1360 pastir iz Žabnice izgubil svoje ovce. Našel jih je na vrhu gore, kjer so klečale okoli grma v katerem je pastir našel lesen kip Marije z otrokom. Kip je odnesel župniku, vendar se je ta naslednji dan čudežno vrnil na Višarje. To se je ponovilo trikrat, zato so se odločili in na tem mestu postavili kapelico. Prvotne kapelice ni več, v svetišču pa naj bi bila kot največja znamenitost prav ta Marija, ki so jo našli pred 600 leti.
Kipec Marije z otrokom, ki stoji nad oltarjem, naj bi bil star 600 let.
Poslikava cerkve je delo slovenskega akademskega slikarja Toneta Kralja.
Romanja na Svetih Višarjah se začnejo prvi teden v juniju in se zaključijo prvo nedeljo v oktobru.
Naravno in sakralno znamenitost Furlanije Julijske krajine bom prav gotovo še kdaj obiskala v lepšem in jasnem vremenu.
Po ogledu, sprehodu in dobri kavi, smo se spustili v dolino in se odpravili po južni strani italijanskih Dolomitov do bazilike Maria Luggau, na avstrijski strani.
Svetišče Sv.VišarjeSmučišče na Sv. Višarjah v Furlaniji Julijski krajiniSvete Višarje obkrožajo visoki gorski vrhoviPoslikava cerkve je delo slovenskega slikarja Toneta KraljaSvetišče Svete VišarjeTerasa gostilnice z razgledom na gorske vrhoveZ gondolo smo se spustili v dolino in zapustili Sv.Višarje
27. februarja 2010 smo se na sončno soboto, z društvom Modrin odpravili na krajši izlet v sosednjo Italijo. Naš glavni cilj je bila razstava slik z naslovom “Od Courbeta do Moneta” v čudoviti vili Manin, ki se nahaja v kraju Passariano, blizu Palmanove.
Na ogled je postavljeno 134 slik, ki so jih posodili različni evropski in ameriški muzeji in galerije. Med njimi je tudi Narodna galerija iz Slovenije tako, da lahko na razstavi med svetovnimi velikani kot so Monet, Courbet, Degas, Levitan, Renoar, Sisley, van Gogh in še in še, vidimo tudi slike sedmih slovenskih slikarjev, med njimi Matija Jama in Richard Jakopič. Razstava je na ogled do 7. marca 2010.
Kompleks vila Manin je bil nekoč letna rezidenca družine Manin.Talni mozaiki v Oglejski baziliki.
Po ogledu čudovite slikarske razstave, nas je pot vodila v Oglej in v znamenito Maksencijevo baziliko oziromaoglejsko baziliko, ki je znamenita po svojih ohranjenih talnih mozaikih.
Oglej je bil ustanovljen že leta 181 pr.n.št. V času rimskega imperija je bil pomembno pristanišče Tržaškega zaliva. Danes stoji tudi ohranjen del rimskega foruma, ki je bil zbirališče obrtnikov in trgovcev ter mestne elite.
Palmanova, mesto v Furlaniji Julijski krajini
Iz Ogleja pa nas je pot vodila še v majhno mesto Palmanova, ki ga večina pozna kot nakupovalno meko, toda Palmanova je tudi lepo srednjeveško mesto, obdano z obzidjem v obliki zvezde. Na obzidje se je možno povzpeti, saj po njem pelje sprehajalna pot. Da pa Palmanova le nebi popolnoma izgubila pomen nakupovalnega mesta, so v bližini odprli Palmanova outlet, barvito, nakupovalno mestece, ki smo ga za konec našega izleta obiskali tudi mi.
Aljaški husky in šola pasjih vlečnih vpreg, ki jo vodi Ararad Khatchikian. Svete Višarje oziroma Monte Lussari. Dolina reke Zilje in Belo jezero – Weissen see.
Aljaški husky, mladiča stara en mesec.
Ko smo se v soboto 30. januarja odpravljali na izlet iz ljubljanskega Tivolija, je snežilo kot za stavo in bela Ljubljana je upravičila svoje ime.
Pobrali smo še izletnike v Škofji Loki, Kranju in Radovljici ter se zapeljali mimo Kranjske Gore, kjer so si veleslalomisti ogledovali progo za FIS pokal Vitranc. Mi smo se peljali naprej na italijansko stran in prišli na prvi cilj našega izleta. To je šola pasjih vlečnih vpreg v Beli Peči, ki jo vodi simpatični in adrenalinski Ararad Khatchikian in se nahaja približno 2 km pred Trbižem (Tarvisio). Adrenalinski, ker se je Ararad odpravil na znamenito dirko čez Aljasko, ki je bila dolga 1600 km.
Vas aljaških huskijev je postavljena tako kot na Aljaski. Psi morajo biti privezani, imajo pa tako dolgi vez, da se lahko dotikajo s sosedi.
Slišali smo veliko zanimivega o tem kako se obleči za dirko po Aljaski, kjer temeratura pade tudi do – 60 stopinj, kar je nazorno opisano v romanu Tisha. Spoznali smo številne aljaške huskije in pa dva češka volkova. Polni zanimivih vtisov in navdušeni smo se odpravili proti našemu drugemu cilju Svete Višarje – Monte Lussari.
Svete Višarje - Monte Lussari pozimi
Z gondolo smo se zapljali na vrh, kjer stoji romarska cerkev in med potjo občudovali zasneženo naravo in pogumne smučarje, ki so se spuščali po strmem smučišču. Vreme je bilo megleno z rahlim sneženjem, zato ni bilo veličastnega razgleda, ki se tu ponuja ob lepem in jasnem vremenu. Kljub temu smo tu prebili prijetno uro časa in si ogledali tudi romarsko cerkev.
Dolina reke Zilje po kateri je speljana panoramska cesta.Bazilika Maria Luggau, romarsko središče.
Po dolini reke Zilje je speljana karnijska panoramska cesta, po kateri smo se zapeljali tudi mi in občudovali naravo. Na eni strani doline so Karnijske Alpe na drugi pa Ziljske Alpe.
Ziljska dolina je dolga 90 km vse do Beljaka v Avstriji. Mi smo se zapeljali do bazilike Maria Lugau v Avstriji. Leta 1986 jo je blagoslovil papež Janez Pavel II in je pomembno romarsko središče cele Avstrije. Po isti panoramski cesti smo se zapeljali nazaj do Belega jezera – Weissen see. V tem času ga pokriva debela plast ledu in ljubitelji drsanja ga prav veselo obiskujejo.
V večernih urah, po prijetno preživetem dnevu in polni lepih vtisov, smo se odpravili proti domu. Ko smo prišli ven iz Karavanškega predora pa nas je v Sloveniji zopet pričakal sneg, ki je naletaval skoraj celi dan.
Belo jezero - Weissen see je v zimskem času največje naravno drsališče v Evropi.
Na enodnevnem izletu v Strunjan, smo se iz Slovenske Istre, mimo Sečoveljskih solin in Motovuna, odpravili še v Buzet. Malo mestece, v Hrvaški Istri, je zelo znano po dragoceni gobi, ki raste v dolini reke Mirne. Tartufi so tu doma, zato domačini vsako leto pripravijo prireditev: Dnevi tartufov.
Kot smo si lahko v Strunjanu na Prazniku kakija, v velikem šotoru lahko ogledali razstavo tega božanskega sadeža, smo si lahko v Buzetu ogledali vse na temo tartufov.
V Istri so leta 1999. našli največji tartuf, ki je svoje mesto našel v Guinnessovi knjigi rekordov. Tartuf je tehtal 1.31 kg in na razstavi so prikazali model tega velikana.
Seveda je Istra poznana tudi po oljkah in odličnem oljčnem olju, ki smo ga lahko na razstavi tudi kupili.
Staro mestno jedro Buzeta, si na žalost nismo ogledali, saj ni bil v programu. Naredili smo majhen ovinek na našem izletu, da si ogledamo zanimive tartufe. Lahko smo tudi poskusili namaze, ki pa me niso ravno navdušili.
