Sobotni izlet

Passariano, Palmanova in Oglej

Razstava slik: "Od Courbeta do Moneta"

27. februarja 2010 smo se na sončno soboto, z društvom Modrin odpravili na krajši izlet v sosednjo Italijo. Naš glavni cilj je bila razstava slik z naslovom “Od Courbeta do Moneta” v čudoviti vili Manin, ki se nahaja v kraju Passariano, blizu Palmanove.

Na ogled je postavljeno 134 slik, ki so jih posodili različni evropski in ameriški muzeji in galerije. Med njimi je tudi Narodna galerija iz Slovenije tako, da lahko na razstavi med svetovnimi velikani kot so Monet, Courbet, Degas, Levitan, Renoar, Sisley, van Gogh in še in še, vidimo tudi slike sedmih slovenskih slikarjev, med njimi Matija Jama in Richard Jakopič. Razstava je na ogled do 7. marca 2010.

Kompleks vila Manin je bil nekoč letna rezidenca družine Manin.
Talni mozaiki v Oglejski baziliki.

Po ogledu čudovite slikarske razstave, nas je pot vodila v Oglej in v znamenito Maksencijevo baziliko oziroma oglejsko baziliko, ki je znamenita po svojih ohranjenih talnih mozaikih.

Oglej je bil ustanovljen že leta 181 pr.n.št. V času rimskega imperija je bil pomembno pristanišče Tržaškega zaliva. Danes stoji tudi ohranjen del rimskega foruma, ki je bil zbirališče obrtnikov in trgovcev ter mestne elite.

Palmanova, mesto v Furlaniji Julijski krajini

Iz Ogleja pa nas je pot vodila še v majhno mesto Palmanova, ki ga večina pozna kot nakupovalno meko, toda Palmanova je tudi lepo srednjeveško mesto, obdano z obzidjem v obliki zvezde. Na obzidje se je možno povzpeti, saj po njem pelje sprehajalna pot.  Da pa Palmanova le nebi popolnoma izgubila pomen nakupovalnega mesta, so v bližini odprli Palmanova outlet, barvito, nakupovalno mestece, ki smo ga za konec našega izleta obiskali tudi mi.

Povezano:

Vila Manin

Mesta v Italiji:

Benetke – Venice

Chioggia – Benetke v malem

Pordenone

 

Izlet v Pordenone, mesto v italijanski deželi ali regiji Furlanija- Julijska krajina.

Po dopoldanskem ogledu čudoviteg sejma cvetja-Ortogiardino, smo se odpravili še na potep po starem mestnem jedru Pordenona.

V regiji Furlanija-Julijska krajina je mesto Pordenone na četrtem mestu po pomembnosti. Trst, Gorica, Udine in Pordenone. Na jugu meji na pokrajino Veneto z glavnim mestom Benetke. Pordenone ima okoli 50.000 prebivalcev in zelo razvito keramično industrijo, predvsem izdelujejo čudovite keramične ploščice, ki jih poznamo tudi v Sloveniji. Mesto leži ob reki Noncello, ob kateri je tudi naravni park, Parco fluviale del Noncello. V staro mestno jedro Pordenona vodi most čez reko Noncello, ki se imenuje Adam in Eva.

Vhod v staro mestno jedro
Vhod v staro mestno jedro
Ob reki Noncello živijo različne vrste ptic
Ob reki Noncello živijo različne vrste ptic
Sprehod po srednjeveškem mestu
Sprehod po srednjeveškem mestu
Tudi Pordenone ima trg sv.Marka
Tudi Pordenone ima trg sv.Marka
Vodnjak na Trgu sv.Marka
Vodnjak na Trgu sv.Marka
Bazilika sv.Marka, Pordenone
Katedrala sv.Marka, Pordenone

Najbolj znana bazilika sv.Marka je prav gotovo tista v Benetkah. Sv.Marko je bil prvi, ki je širil krščansko vero v severnem Egiptu. Pokopan je v Aleksandriji. Katedrala sv.Marka v Pordenonu je nastala v 10. stoletju, srednjeveško zasnovana, romanska cerkev s samostojno stoječim zvonikom.

Zvonik katedrale sv.Marka
Zvonik katedrale sv.Marka
Občinska palača z lopo ali arkadnim delom, kjer so stali stražarji, ob vročih poletnih dnevih pa so tudi občinski možje sestankovali kar pod arkadami.
Občinska palača z lopo ali arkadnim delom, kjer so stali stražarji, ob vročih poletnih dnevih pa so tudi občinski možje sestankovali kar pod arkadami.
Pa še "profil" občinske palače
Pa še “profil” občinske palače

Mestno jedro sestavljajo palače, ki imajo obokane arkade pod katerimi se je včasih trgovalo. Tudi danes je tako s to razliko, da so trgovine umaknjene v pritličja. Ker se palače držijo tesno skupaj ni nobene bojazni, da bi se ob deževnem vremenu pretirano zmočili. Zelo podobno arkadno mesto je tudi Padova. Nekaj utrinkov z ulice, ki je prava promenada, saj se italijani lepo uredijo, čeprav gre samo za sprehod in klepet s prijatelji.

Pordenone, staro mestno jedro, ulica Vitorio Emanuelle
Pordenone, staro mestno jedro, ulica Vitorio Emanuelle
Ker so bile hiše skoraj vse enako visoke, nekako pa se je moralo poznati kdo v mestu je bolj premožen, so to pokazali z okni. Več oken je bilo skupaj, bolj bogat je bil lastnik. Tale s štirimi je bil zelo premožen.
Ker so bile hiše skoraj vse enako visoke, nekako pa se je moralo poznati kdo v mestu je bolj premožen, so to pokazali z okni. Več oken je bilo skupaj, bolj bogat je bil lastnik. Tale s štirimi je bil zelo premožen.
Tudi tale s tremi okni skupaj je bil med bogatejšimi.
Tudi tale s tremi okni skupaj je bil med bogatejšimi.
Palača Varmo-Pomo
Palača Varmo-Pomo
Kar precej palač je lepo renoviranih.
Kar precej palač je lepo renoviranih.
Pordenone
Pordenone

Šest stoletij stara zgradba

Italijani obožujejo pse, jaz tudi. Na vsakem koraku kakšnega srečaš.

Italijanski kuža z gospodarico

In na koncu čez most Adam in Eva proti avtobusu in veselo domov.

Trgi v Padovi

Izlet v Padovo smo popestrili s sprehodom po slikovitih trgih, mimo hiš v katerih so živeli znameniti možje in seveda z obveznim italijanskim kapučinom.

Padova leži v Padski nižini, obdajajo pa jo vulkanski griči. Je najstarejše mesto severne Italije, saj naj bi ga ustanovil trojanski junak Antenor leta 1183 pr. n.št. Padova je bila srednjeveška mestna državica in ena pomembnejših družin, ki je tu vladala v 14. stoletju,  je bila družina Dakarara. Bili so veliki podporniki umetnikov, kot sta bila pesnik Dante in slikar ter arhitekt Giotto, oba sicer iz Firenc v Toskani.

Mestna hiša v Padovi.
Mestna hiša v Padovi
Mestna hiša z dvoriščne strani.
Mestna hiša z dvoriščne strani
Stari del mestne hiše.
Stari del mestne hiše
Stari del mestne hiše, ki ločuje dva trga, zelenjavni in sadni trg.
Stari del mestne hiše, ki ločuje dva trga, zelenjavni in sadni trg.

Ko smo si ogledali znamenito univerzo v Padovi, smo se odpravili še na ogled mestnih znamenitosti: hiš, spomenikov, cerkva in trgov. Mesto bi lahko imenovali tudi mesto arkad, kajti zelo veliko hiš ima nad pločniki arkade, tako da če začne deževati, se lahko mirno sprehajaš pod njimi.

Zanimive hiše v benečanskem slogu nam povedo do kam je Beneška republika nekoč segala.
Zanimive hiše v benečanskem slogu nam povedo, do kam je Beneška republika nekoč segala.
Sadni trg
Sadni trg
Ob sobotah so ulice Padove zelo živahne. Ulični glasbeniki in njihovi hišni ljubljenčki.
Ob sobotah so ulice Padove zelo živahne. Ulični glasbeniki in njihovi hišni ljubljenčki.
Ulice Padove in obvezne vespe.
Ulice Padove in obvezne vespe
Ulični umetnik.
Ulični umetnik
Gosposki trg. Stolp z uro je tak kot v Benetkah, vendar je ta v Padovi starejši.
Gosposki trg. Stolp z uro je tak kot v Benetkah, vendar je ta v Padovi starejši.
Stolp z uro
Stolp z uro
Bazilika v Padovi.
Bazilika v Padovi
Hiša v kateri je živel italijanski pesnik Dante Alighieri.
Hiša, v kateri je živel italijanski pesnik Dante Alighieri.
Nasproti hiše v kateri je bival Dante stoji sarkofag Antenora, ustanovitelja Padove.
Nasproti hiše, v kateri je bival Dante, stoji sarkofag Antenora, ustanovitelja Padove.
Mestne uličice in hiše z arkadami.
Mestne uličice in hiše z arkadami
Cerkev Sv.Antona Padovanskega s sedmimi kupolami.
Cerkev Sv.Antona Padovanskega s sedmimi kupolami
Hiša v kateri je živel Donatello, italijanski kipar.
Hiša, v kateri je živel Donatello, italijanski kipar.
Loggia.
Loggia
Beneški krilati lev v Padovi.
Beneški krilati lev v Padovi
Giotto, italijanski slikar in arhitekt.
Giotto, italijanski slikar in arhitekt
Prato della Valle, največji trg v Padovi je obdan z jarkom in kipi znamenitih osebnosti. Ob sobotah pa šuštarskim sejmom.
Prato della Valle, največji trg v Padovi, je obdan z jarkom in kipi znamenitih osebnosti. Ob sobotah pa s šuštarskim sejmom.
Fontana na Prato della Valle.
Fontana na Prato della Valle
Bazilika Sv. Justine.
Bazilika Sv. Justine
Novofurlandec, hišni ljubljenček iz Padove.
Novofurlandec, hišni ljubljenček iz Padove

Univerza v Padovi

Izlet v Padovo, kjer smo si ogledali znamenito univerzo, eno najstarejših v Italiji.

 

Atrij Univerze v Padovi.

Kaj me vleče v Padovo, ne vem točno, tokrat sem bila tam tretjič. Verjetno znamenite osebnosti, ki so v Padovi živele in delale, kot so: Dante, Petrarca, Giotto, Donatello, Galilej. Večina teh genijalnih ljudi je prišla iz Toskane, bolj natančno iz Firenc, in  danes jih poznajo po vsem svetu. In prav univerza v Padovi, ki so jo ustanovili leta 1222 in je bila za tiste čase izredno svobodomiselna, je s to svojo usmeritvijo privabila kar nekaj znamenitih mož.

Na univerzi v Padovi je predaval slavni Galilejo Galilej.
Na univerzi v Padovi je predaval slavni Galilejo Galilej.

Na univerzi je ohranjen lesen kateder, s katerega je Galilei predaval in katerega so naredili študentje, da bi lahko profesorja bolje slišali in videli.  Osemnajst let je tu predaval astronomijo, fiziko, matematiko pa še kaj in njegova predavanja so bila tako obiskana in priljubljena, da so bila v veliki dvorani, kjer so bila v glavnem predavanja iz prava.

Stene univerze so polne grbov znamenitih profesorjev pa tudi študentov.
Stene univerze so polne grbov znamenitih profesorjev pa tudi študentov.

Glavna stavba univerze je v Palazzi del Bo in prvotno je bil tu hotel. Ogledali smo si: veliko dvorano, dvorano štiridesetih, anatomsko dvorano in dvorano medicine.

V veliki dvorani so se odvijala predavanja iz prava, kajti največ študentov je študiralo pravo, in kot že rečeno predavanja Galileja. Stene so polne grbov profesorjev in študentov, tako da so se v nekem obdobju odločili, da prenehajo s to prakso, ker jim je zmanjkovalo prostora. Dvorana štiridesetih se nahaja pred veliko dvorano in v njej je štirideset portretov znamenitih mož, ki so študirali v Padovi.

Elena Lucrezia Cornaro, prva ženska na svetu z doktoratom.
Elena Lucrezia Cornaro, prva ženska na svetu z doktoratom.

Elena Lucrezia Cornaro je želela študirati teologijo, ker pa ji to ni bilo dovoljeno, je študirala filozofijo. Doktorirala je 25. junija 1678 na univerzi v Padovi in je prva ženska na svetu, ki je doktorirala. Toda njene slike ali kipa ne boste našli v dvorani štiridesetih, ampak na dnu stopnic, ob izhodu in še celo za vrati.

Najbolj zanimiv del ogleda je vsekakor anatomska dvorana, Teatro anatomico, ki je prva tovrstna dvorana na svetu. Zgrajena je bila leta 1595 in je po domače rečeno secirnica. Dvorana je izdelana iz lesa, gradili pa so jo Benečani. Res izgleda kot kakšen rimski teater, v krogih postavljene ograje v več nadstropjih, za katerimi so stali študentje medicine, na dnu pa je bila miza, na kateri se je seciranje dogajalo. Dvorana je v globino merila 12 metrov in je lahko sprejela do 300 študentov, uporabljali pa so jo vse do leta 1800. Na žalost pa v notranjih dvoranah ne dovolijo fotografiranja.

Anatomska dvorana zaseda ti dve nadstropji v kotu zgradbe univerze.
Anatomska dvorana zaseda ti dve nadstropji v kotu zgradbe univerze.

Dvorana medicine s srednjeveškim lesenim stropom in freskami je danes namenjena zagovoru diplom študentov medicine.

Še nekaj zanimivih slik univerze v Padovi:

Atrij univerze v novejšem delu.
Atrij univerze v novejšem delu.
Hodniki univerze z grbi profesorjev in študentov.
Hodniki univerze z grbi profesorjev in študentov.
Strop univerze v zunanjih arkadah atrija je poslikan z grbi.
Strop univerze v zunanjih arkadah atrija je poslikan z grbi.
Stopnišče univrze.
Stopnišče univerze.
Vhodna vrata v univerzo.
Vhodna vrata v univerzo.
Zunanji hodnik pod arkadami.
Zunanji hodnik pod arkadami.
Arkade v dveh nadstropjih, viden je tudi glavni vhod v univerzo v Padovi.
Arkade v dveh nadstropjih, viden je tudi glavni vhod v univerzo v Padovi.
V novejšem atriju je razstavljen fosil, žal nismo izvedeli kje so ga našli.
V novejšem atriju je razstavljen fosil, žal nismo izvedeli, kje so ga našli.