Vila Maritima, Simonov zaliv

Znamenitosti Izole. Arheološki spomenik iz rimskega obdobja, vila Maritima v Simonovem zalivu.

Nekoč, v zelo daljnih časih, bolj natančno, med leti 25 do 10 pr.n.št., so začeli na ozemlju današnje Izole, tik ob morju, graditi veliko vilo. In res je bila velika, tako pravijo arheologi, ki so prva izkopavanja v Simonovem zalivu opravili leta 1922. Ugotovili so, da se je stanovanjski del vile raztezal na 3.000 m2.

Arheološki spomenik Villa Maritima, Simonov zaliv
Arheološki spomenik Villa Maritima, Simonov zaliv

Bivalni prostori vile so bili razporejeni okoli notranjega dvorišča, z dolgim hodnikom pa so bili povezani s pristaniščem. Pristanišče je bilo eno večjih na tem delu Istre. Ohranjen je valobran, ki je viden potapljačem, saj je gladina morja od rimskih časov do sedaj višja za dober meter in pol.

Črno beli talni mozaik vile Maritima v Izoli
Črno beli talni mozaik vile Maritima v Izoli

Leta 1924 so odkrili čudovit črno bel mozaik, z okrasom arkadnega portika v katerem v arkadah visijo obeski. Mozaik so že takrat prenesli v Pokrajinski muzej Koper, kjer je danes na ogled. Leta 2007. so izdelali kopijo mozaika in pri tem uporabili originalno tehniko izdelave rimskih mozaikov.

Obnovljeni deli stanovanjskega dela vile, ki so jih odkrili na začetku 20. stoletja
Obnovljeni deli stanovanjskega dela vile, ki so jih odkrili na začetku 20. stoletja

Kompleks rimske vile v Simonovem zalivu je poleg stanovanjskega dela imel še lahko bi rekli proizvodni del, saj so na posestvu izdelovali amfore za olivno olje, ki so ga pridelali. Ne vemo točno čigava je bila vila, toda lastniki so bili iz bogatejšega sloja. Na to kažejo čudoviti črno beli talni mozaiki, ki so bili v večini prostorov stanovanjskega dela. Manj pomembni prostori so bili tlakovani z glino v obliki ribje kosti, ki spominja na današnji parket. Na posestvu so odkrili tudi vodovodno napeljavo, cevi so bile iz gline.

Rimljanka in vodnjak. Zgornji vidni del vodnjaka je iz 50-ih let 20. stoletja, spodnji del    pa je veliko starejši. Rimljanka je iz današnjih časov :)
Rimljanka in vodnjak. Zgornji vidni del vodnjaka je iz 50-ih let 20. stoletja, spodnji del pa je veliko starejši. Rimljanka je iz današnjih časov :)
Obuvalo takratnih rimljank
Obuvalo takratnih rimljank

Dekleta in fantje iz Pokrajinskega muzeja Koper in Mestne knjižnice Izola, so nam pripravili voden ogled kompleksa. Pokazali so kako so v tistih časih izdelovali nakit, otroci so sestavljali mozaike, pripravili pa so tudi pravo rimsko pojedino, tudi poročni kruh ni manjkal.

Poročni kruh s poprom kakršnega so pripravljali rimljani pred 2000 leti
Poročni kruh s poprom kakršnega so pripravljali rimljani pred 2000 leti
Manj pomembni deli vile so bili tlakovani z glino v obliki ribje kosti
Manj pomembni deli vile so bili tlakovani z glino v obliki ribje kosti
Vila je imela čudovit pogled na pristanišče
Vila je imela čudovit pogled na pristanišče

Z Arheološkim inštitutom z Dunaja, potekajo raziskave vile že od leta 2008. Opravljajo jih z najmodernejšimi arheološkimi metodami. To so geofizikalne meritve, s katerimi lahko brez izkopavanja izmerijo zidove, ki še ležijo pod zemljo. Podobno: Emonska hiša Ravenna in mozaiki

Istrski kažun

Kažun, nekoč zaklonišče pastirjev v hrvaški Istri, so danes uspešno spremenili v turistično atrakcijo.

Kažun, nekoč pastirska hiša iz kamna.

Kažun je hiška narejena iz kamna brez kakršne koli vezave. Uporabljali so jo pastirji v Istri, kot zaklonišče pred nevihto ali pa so v njej bivali, ko so varovali drobnico.

V mestecu Lupoglav, v istoimenski občini, ki se nahaja na območju naravnega parka Učka pa so kažun uspešno spremenili v zanimivo turistično atrakcijo.

Kažun so preuredili v počitniški apartma. V njem lahko bivajo štiri osebe, vsak kažun pa ima tudi kopalnico in televizijo.

Kažun je udoben, za prijetno preživljanje prostega časa in počitnic pa je tu kar precej možnosti za gibanje. Imajo bazen, teniško igrišče, igrišče za balinanje, pa tudi konje za jahanje. O sprehodih po čudoviti naravi ne bom posebaj govorila. Kot velika zanimivost pa je predstavitev iskanja tartufov s posebaj za to izurjenimi psi.

Ves ta počitniško, športno, rekreativni center je pod okriljem restavracije, kjer nudijo različne jedi z tartufi in druge specialitete hrvaške Istre. Naš izlet v deželo tartufov je bil pester in zanimiv.

Kažun so spremenili v udoben apartma za štiri osebe.
Lupoglav, hrvaška Istra, turistično naselje z kažuni.
Strop turističnega kažuna.
Konji v turističnem naselju Kažun.
Mama in žrebiček.
Bogomoljka na steni kažuna.
Istrska frtalja z tartufi.
Male živali - zajčki.
Raca, mama in otrok.
Marele rastejo kar na travniku ob turističnem naselju.

Povezano: Izlet v deželo tartufov

Buzet

Mesto tartufov

Na enodnevnem izletu v Strunjan, smo se iz Slovenske Istre, mimo Sečoveljskih solin in Motovuna, odpravili še v Buzet. Malo mestece, v Hrvaški Istri, je zelo znano po dragoceni gobi, ki raste v dolini reke Mirne. Tartufi so tu doma, zato domačini vsako leto pripravijo prireditev: Dnevi tartufov.

Kot smo si lahko v Strunjanu na Prazniku kakija, v velikem šotoru lahko ogledali razstavo tega božanskega sadeža, smo si lahko v Buzetu ogledali vse na temo tartufov.

V Istri so leta 1999. našli največji tartuf, ki je svoje mesto našel v Guinnessovi knjigi rekordov. Tartuf je tehtal 1.31 kg in na razstavi so prikazali model tega velikana.

Seveda je Istra poznana tudi po oljkah in odličnem oljčnem olju, ki smo ga lahko na razstavi tudi kupili.

Staro mestno jedro Buzeta, si na žalost nismo ogledali, saj ni bil v programu. Naredili smo majhen ovinek na našem izletu, da si ogledamo zanimive tartufe. Lahko smo tudi poskusili namaze, ki pa me niso ravno navdušili.

Povezano:

Izlet v Strunjan pa še kam

Motovun

Motovun

Idilično, staro mesto v Hrvaški Istri.

Po obisku Strunjana, smo se iz Slovenske Istre odpravili mimo Sečoveljskih solin in čez mejni prehod Sečovlje, na hrvaško stran  in v Hrvaško Istro.  Naš cilj je bilo staro, akropolsko mesto, na 277 metrov visokem griču, ki se imenuje Motovun.

Od parkirišča do srednjeveškega, starega mestnega jedra, ki kraljuje na vrhu hriba, vodi 1054 stopnic. Na enodnevnem izletu pa se lahko s povratno vozovnico za 2€  zapeljemo z avtobusom.

Staro mestno jedro je obdano z obzidjem, ki je danes sprehajališče in ponuja enkraten razgled na okoliške griče in dolino reke Mirne. Čeprav smo imeli oblačno vreme, pa je na trenutke posijalo tudi sonce in obsijalo pokrajino v vsej svoji lepoti.

Nekoč so v Motovunu gospodovali patriarhi iz Ogleja, kasneje pa tudi benečani, ki so tudi tu pustili svoj beneški pečat v obliki krilatega leva.

Krilati lev je postavljen na vhodu v mesto, kot simbol vladanja Benetk.

Mesto je naseljeno, v njem so majhne trgovinice, ki ponujajo vino in znano specialiteto tega dela Istre, tartufe. Nekaj je gostinskih lokalov, na vrhu pa je tudi hotel.

Povezano:

Izlet v Strunjan pa še kam

Strunjanske slike