Rim | Svetlana – SLOVENIJA

Baragovo semenišče

Znamenitosti Ljubljane: Baragovo semenišče so postavili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, vendar se je ta kasneje avtorstvu odrekel. Le zakaj?

V organizaciji Muzeja za arhitekturo Ljubljana (grad Fužine), smo si ogledali Plečnikovo palačo, ki jo je načrtoval kot bivališče za semeniščnike. Ime Baragovo semenišče je stavba dobila po znanem misijonarju, škofu Baragi. Polkrožna stavba za Gospodarskim razstaviščem nam je bolj znana kot Pionirski dom, danes Akademski kolegij. Poleg tega pa danes v njej domuje tudi Mladinsko gledališče in Festivalna dvorana.

Baragovo semenišče, štirinadstropna polkrožna stavba, je bila zgrajena po načrtih arhjitekta Jožeta Plečnika, med leti 1938 do 1955 — Baragovo semenišče, štirinadstropna polkrožna stavba, je bila zgrajena po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, med leti 1938 do 1955

Osrednji del Baragovega semenišča, bi moral povezovati dve okrogli polovici, druga ni bila nikoli postavljena.

Na prostoru kjer je nekoč stalo pokopališče ob cerkvi sv. Krištofa, se je ljubljanska škofija odločila postaviti semenišče. Naročilo je dobil arhitekt Jože Plečnik. Načrte je izdelal med leti 1936 do 1938. Semenišče je zastavil po zgledu na Angelski grad in Kolosej v Rimu. Načrtoval je okroglo, štirinadstropno palačo z vmesnim valjem, ki krog deli na dva dela. Z gradnjo so začeli leta 1938, vendar so se dela med drugo svetovno vojno ustavila. Drugi polkrog je tako ostal samo na papirju, vse do današnjih dni. Zgradba je med vojno in po njej dobila različne stanovalce, prav nikoli pa niso v njej bivali semeniščniki.

Originalna Plečnikova kljuka.Vhod na notranji hodnik kjer se nahajajo celice

Celice namenjene semeniščnikom so bile majhne, asketsko opremljene, brez kopalnice in centralnega ogrevanja. Plečnik je imel v mislih skromnost. Semeniščniki naj bi si sami prinašali kurjavo iz kleti, za umivanje so imeli velik lavor in vrč. Plečnik je oboževal knajpanje in je metodo namenil tudi semeniščnikom.

Veličastno Plečnikovo stopnišče s stebri je prvotno vodilo v veliko kapelo, danes je to Festivalna dvorana. Skulpture, ki so ob strani niso Plečnikova zamisel in so dodane kasneje

Prostor, ki zavzema dve nadstropji je bil načrtovan kot kapela, po Plečniku

Plečnik je v osrednji del Baragovega semenišča postavil dvorano, ki je zajemala dve nadstropji in je bila namenjena bogoslužju. Pod kapelo, je bila kino dvorana Soča, ki jo je Jože Plečnik s težkim srcem načrtoval, kajti film mu ni bil blizu. Bil je menja, da se ta zadeva ne bo dolgo obdržala. Tudi največji se kdaj zmotijo

V 50-ih letih prejšnjega stoletja je arhitekt Anton Bitenc kapelo preuredil v Festivalno dvorano, semenišče pa spremenil v študentski internat. Bitenc je predelal tudi vhod na vzhodni strani, ki vodi v Festivalno dvorano. In tu je odgovor na moje vprašanje v uvodu. Zakaj se arhitekt Bitenc in gradbenik nista posvetovala s Plečnikom, ki se s tako velikim posegom v njegove načrte ni strinjal, se ne ve natančno. Ve pa se, da se veliki arhitekt z Baragovim semeniščem ni nikoli več ukvarjal.

Kletna dvorana v Baragovem semenišču je bila skladišče za kurjavo. Tudi ta del je po Plečnikovo natančno izdelan. Danes so tudi tu manjše gledališke predstave.

Vzhodni vhod v Baragovo semenišče, ki ga je predelal arhitekt Bitenc

Vhod v Baragovo semenišče, ki je obrnjeno proti Navju, je originalno Plečnikovo delo, razen kandelabra :)

Povezano: Ljubljana in Plečnik

Proti Bežigradu

Vila Manin

Vila Manin se nahaja v italijanski pokrajini Furlanija-Julijska krajina, v majhnem mestu imenovanem Passariano.

Sobotni izlet, smo začeli z ogledom slikarske razstave “Od Courbeta do Moneta” v vili Manin. Razstava je bila veličastna, toda tudi kompleks vile prav nič ne zaostaja za njo, saj je pravi arhitekturni spomenik Furlanije Julijske krajine.

Vila Manin je bila poletna rezidenca bogate družine Manin iz Benetk. Vilo so zgradili v 16. stoletju, v 17. stoletju pa so zgradili še polkrožne kolonade, s katerimi kompleks zelo spominja na Vatikan in Trg sv.Petra v Rimu. Ob vili stoji tudi kapelica, ki je zelo podobna naši križevniški cerkvi v ljubljanskih Križankah.

Kompleks vile Manin je vsekakor vreden ogleda, če ne drugače pa, ko se odpravimo v bližnji nakupovalni center Outlet Palmanova.

Povezano:

Sobotni izlet

Gremo naprej v

Palmanovo

Izlet v Rim

Po ogledu Firenc smo se odpeljali še do glavnega mesta Italije in pokrajine Lacij, Rima. Tako smo združili izlet v Firence in Rim. V Rimu smo bili dva dneva, zato smo si ogledali najpomembnejše in najbolj znane znamenitosti večnega mesta. V Fontano di Trevi sem vrgla kovanec, ker se želim še vrniti v Rim in upam da prav kmalu.

Rim je eno največjih mest v Evropi. Leži na bregovih reke Tibere in na sedmih mestnih gričih. Obdaja ga Avrelijevo obzidje, ki so ga za obrambo zgradili med leti 272 in 279. Zajemalo je vseh sedem rimskih gričev in velik del je še danes zelo dobro ohranjen.

Avrelijevo obzidje je zajelo vseh sedem rimskih gričev.

Naslednja postaja na rimskem izletu je bil znameniti Kolosej. Odprli so ga leta 80, predvsem za borbe gladiatorjev, sprejel pa je do 50.000 gledalcev. Ime mu res dobro pristaja.

Mimo Koloseja nas pot pripelje do Foruma ali Forum Romanum. Bil je središče rimskega javnega življenja, sprva se je tu trgovalo, v dobi republike pa so prevladovali javni posli, zgradile so se številne stavbe v katerih sta zborovala senat in ljudstvo.

Preden se povzpnemo na najmanjši od sedmih rimskih gričev, Kapitol, se na ploščadi odpre najlepši razgled na celotni Forum Romanum. Od tu je tudi zgornji posnetek.

Kapitol je bil politično in versko središče starega Rima. Na Kapitolskem trgu so tri palače: kapitolski muzej, senatska palača in konzervatorska palača. Osnutke za obnovo palač in ureditev trga je napravil Michelangelo, italijanski kipar, slikar in arhitekt in jih v veliki meri tudi sam izvedel.

Kapitolski grič, najmanjši med sedmimi rimskimi griči. — Kapitolski trg na Kapitolskem griču, ki je najmanjši med sedmimi rimskimi griči.

Panteon je bil zgrajenleta 27 pred našim štetjem kot svetišče za čaščenje bogov in je najbolj ohranjena antična stavba v Rimu. Zanimivo je, da ima okrogla kupola na vrhu odprtino pa kljub temu padavine nikoli ne prodrejo v notranjost Panteona. Predverje krasi 16 granitnih korintskih stebrov, ki so visoki 12,50 m. V njem je med drugim tudi grob velikega slikarja Raffaella Santija.

Grob slikarja Raffaella Santija v Panteonu.

Slovite španske stopnice so zgradili kot povezavo med Španskim trgom in Trinita dei Monti, to je trg na katerem stoji francoska cerkev z istim imenom. Zaradi številnih filmov, ki so se tu snemali, je teh 137 stopnic nenehno obleganih s trumami turistov.

Fontana di Trevi je današnjo podobo dobila leta 1762. Kot sem že omenila, če se hočeš vrniti v Rim “moraš” čez ramo v fontano vreči kovanec. Na ta način se menda zbere letno tudi do 100.000 €.

Angelski grad je začel graditi cesar Hadrijan leta 135 za svojo grobnico, zato ga imenujejo tudi Hadrijanov mavzolej. Danes je grad obnovljen po starih načrtih in v njem je muzej.

angelski-grad