Na današnji dan, leta 1990. je bila napisana prva spletna stran. (vir: rtvslo.si) Danes ima skoraj vsak svojo spletno stran, na kateri objavlja stvari, ki ga zanimajo. Na svetlana.si so to izleti, živali, konji, hišni ljubljenčki narava …
13. november 2011. je bil v Ljubljani sončen dan, brez oblačka na nebu, idealen za sprehod s fotoaparatom. Moj sprehod je bil kot že tolikokrat po hipodromu Stožice. Konji že počasi dobivajo zimski kožuh, mirno počivajo v svojih ogradah in skupaj z jesensko obarvano naravo tvorijo čudovite slike.
Dvojčka pri jediPoziram, vajen sem fotografiranja. Poni pa malo manj.Šarplaninec. Tukaj sem jaz domaKdo pravi, da poniji ne znamo pozirat, haloMalo sem se poredila, za zimo mi bo prav prišloImaš kaj zame?Sava šumi, v očeh se iskri ...Če mi nočejo listja pomest, ga moram pa sam, a neMladi so imeli še veliko energije, zato so nekateri tudi dirjaliLe kje se skriva hipodromska mucaŠe en lepotec
Ljubljana, znamenitosti in zanimivosti: od 14. septembra 2011. se lahko po reki Ljubljanici zapeljemo z novo lepotico, ladjico Ljubljanica.
Vožnja z ladjico Ljubljanica, Prešernov trg, frančiškanska cerkev
Lesena barka, ki nas popelje na panoramski ogled Ljubljane, je bila izdelana na Bledu. Široka je 10 metrov, široka pa malo več kot 4 m. Na sprednji tretjini ladjice so klopi, za krmilom pa je šank, saj je ladjico možno najeti tudi za žur.
Izlet z ladjico Ljubljanica smo začeli na Bregu, kjer je nekoč že bilo pristanišče. Peljali smo se pod številnimi mostovi in si ogledali ljubljanske palače kot jih vidijo race.
Pot po Ljubljanici nas je vodila mimo Špice do Livade, kjer je ladjica obrnila in nas popeljala mimo Trnovskega pristana in Plečnikovih tržnic, pred zapornicami, ki jih je prav tako ustvaril naš veliki arhitekt, smo se zopet obrnili in se na Bregu zadovoljni izkrcali.
Pristanišče na Bregu in ladjica LjubljanicaLadjica LjubljanicaBreg, sprehajališče in pristanišče ob LjubljaniciTrnovski pristan in Prulski mostLjubljanica na LivadiLjubljanica proti ŠpiciŠpica, desno most, ki nas pripelje v Botanični vrt LjubljanaTrnovski pristan in Hradeckega mostŠuštarski ali Čevljarski mostMesarski most in razgledna ploščad, ki v poletnih mesecih, ob sobotah, gosti tudi Knjižnico pod krošnjamiZmajski mostFilipov dvorec kot ga vidijo raceLadjica Ljubljanica, klopi, komande za kapitana in šank za dober žur, kadar je …
Aljaški husky in šola pasjih vlečnih vpreg, ki jo vodi Ararad Khatchikian. Svete Višarje oziroma Monte Lussari. Dolina reke Zilje in Belo jezero – Weissen see.
Aljaški husky, mladiča stara en mesec.
Ko smo se v soboto 30. januarja odpravljali na izlet iz ljubljanskega Tivolija, je snežilo kot za stavo in bela Ljubljana je upravičila svoje ime.
Pobrali smo še izletnike v Škofji Loki, Kranju in Radovljici ter se zapeljali mimo Kranjske Gore, kjer so si veleslalomisti ogledovali progo za FIS pokal Vitranc. Mi smo se peljali naprej na italijansko stran in prišli na prvi cilj našega izleta. To je šola pasjih vlečnih vpreg v Beli Peči, ki jo vodi simpatični in adrenalinski Ararad Khatchikian in se nahaja približno 2 km pred Trbižem (Tarvisio). Adrenalinski, ker se je Ararad odpravil na znamenito dirko čez Aljasko, ki je bila dolga 1600 km.
Vas aljaških huskijev je postavljena tako kot na Aljaski. Psi morajo biti privezani, imajo pa tako dolgi vez, da se lahko dotikajo s sosedi.
Slišali smo veliko zanimivega o tem kako se obleči za dirko po Aljaski, kjer temeratura pade tudi do – 60 stopinj, kar je nazorno opisano v romanu Tisha. Spoznali smo številne aljaške huskije in pa dva češka volkova. Polni zanimivih vtisov in navdušeni smo se odpravili proti našemu drugemu cilju Svete Višarje – Monte Lussari.
Svete Višarje - Monte Lussari pozimi
Z gondolo smo se zapljali na vrh, kjer stoji romarska cerkev in med potjo občudovali zasneženo naravo in pogumne smučarje, ki so se spuščali po strmem smučišču. Vreme je bilo megleno z rahlim sneženjem, zato ni bilo veličastnega razgleda, ki se tu ponuja ob lepem in jasnem vremenu. Kljub temu smo tu prebili prijetno uro časa in si ogledali tudi romarsko cerkev.
Dolina reke Zilje po kateri je speljana panoramska cesta.Bazilika Maria Luggau, romarsko središče.
Po dolini reke Zilje je speljana karnijska panoramska cesta, po kateri smo se zapeljali tudi mi in občudovali naravo. Na eni strani doline so Karnijske Alpe na drugi pa Ziljske Alpe.
Ziljska dolina je dolga 90 km vse do Beljaka v Avstriji. Mi smo se zapeljali do bazilike Maria Lugau v Avstriji. Leta 1986 jo je blagoslovil papež Janez Pavel II in je pomembno romarsko središče cele Avstrije. Po isti panoramski cesti smo se zapeljali nazaj do Belega jezera – Weissen see. V tem času ga pokriva debela plast ledu in ljubitelji drsanja ga prav veselo obiskujejo.
V večernih urah, po prijetno preživetem dnevu in polni lepih vtisov, smo se odpravili proti domu. Ko smo prišli ven iz Karavanškega predora pa nas je v Sloveniji zopet pričakal sneg, ki je naletaval skoraj celi dan.
Belo jezero - Weissen see je v zimskem času največje naravno drsališče v Evropi.
Po obisku Strunjana, smo se iz Slovenske Istre odpravili mimo Sečoveljskih solin in čez mejni prehod Sečovlje, na hrvaško stran in v Hrvaško Istro. Naš cilj je bilo staro, akropolsko mesto, na 277 metrov visokem griču, ki se imenuje Motovun.
Od parkirišča do srednjeveškega, starega mestnega jedra, ki kraljuje na vrhu hriba, vodi 1054 stopnic. Na enodnevnem izletu pa se lahko s povratno vozovnico za 2€ zapeljemo z avtobusom.
Staro mestno jedro je obdano z obzidjem, ki je danes sprehajališče in ponuja enkraten razgled na okoliške griče in dolino reke Mirne. Čeprav smo imeli oblačno vreme, pa je na trenutke posijalo tudi sonce in obsijalo pokrajino v vsej svoji lepoti.
Nekoč so v Motovunu gospodovali patriarhi iz Ogleja, kasneje pa tudi benečani, ki so tudi tu pustili svoj beneški pečat v obliki krilatega leva.
Krilati lev je postavljen na vhodu v mesto, kot simbol vladanja Benetk.
Mesto je naseljeno, v njem so majhne trgovinice, ki ponujajo vino in znano specialiteto tega dela Istre, tartufe. Nekaj je gostinskih lokalov, na vrhu pa je tudi hotel.
Včeraj, malo pred polnočjo, se je uradno začela jesen. Dnevi so se že občutno skrajšali, toda vreme je sončno in prijetno toplo, pravo indijansko poletje. Popoldne sem izkoristila za sprehod po naši lepi Ljubljani, ki se skoraj na vsakem koraku nekaj popravlja, spreminja, gradi in dograjuje. In prav je tako, ko bo vse končano bo Ljubljana še lepša.
Lepe očke, ki zrastejo tudi do dva metra visoko in ta v ljubljanskem botaničnem vrtu kar lepo dosega to višino.
Moj današnji sprehod: Mimo Kazine in Kongresnega trga, do čudovitega Dvornega trga, kjer se vedno nekaj dogaja, danes je bila glasbena prireditev. Od Dvornega trga, ob reki Ljubljanici, mimo Gruberjeve palače (ki bi jo enkrat zelo rada videla tudi z notranje strani), naravnost v Botanični vrt. Zanimalo me je kaj v drugi polovici septembra še cveti v vrtu in bila sem prijetno presenečena:
Dalija
Velika kapucinka
Perujska tevecijaSpreminjevalkaOslez ali kitajska vrtnica
Vedno ko slišim Novo mesto, se spomnim na slovensko pesem Grem domov v Novo mesto. Jaz v to lepo slovensko mesto, ki je center Dolenjske, nisem šla domov, temveč bolj po opravkih. Ko pa sem bila že tam, sem si z veseljem ogledala staro mestno jedro, ki me je s svojimi znamenitostmi in urejenostjo, zelo navdušilo.
Šmihelski most v Novem mestu
Pri želežniški postaji v centru Novega mesta, sem se odpravila čez Šmihelski most in nato ob reki Krki do Kandijskega mostu, ki pelje v središče mestnih znamenitosti. Frančiškanska cerkev Sv. Lenarta, ki je postavljena na mestu, kjer je bila nekoč kapela, ki jo je oglejski vikar izročil frančiškanom. V gotskem slogu grajena cerkev je res vredna ogleda.
Kandijski most v Novem mestu.Frančiškanska cerkev Sv. Lenarta v Novem mestu.Oltar cerkve Sv. Lenarta
Po sledi Plečnika, nas vodnik Jože Plečnik v Ljubljani in Sloveniji, v tretjem poglavju, vodi od Tromostovja do zapornic na Ljubljanici, pri razpadajoči Cukrarni.
Tromostovje, ki ga je Plečnik postavil med leti 1929. in 1932., namesto prejšnjega, ozkega Frančiškanskega mostu. Na začetku ljubljanskih tržnic stoji paviljon cvetličarne. Vse od Tromostovja pa do Zmajskega mosta, se ob Ljubljanici razteza dolg niz, sestavljen iz paviljona, stebrne lope in templja, kar vse skupaj predstavlja Plečnikove tržnice.
Tromostovje, povezuje stari in novi del LjubljanePlečnikove tržnicePlečnik je uredil trg med stolnico, semeniščem in škofijo.
Odpravimo se čez Vodnikov trg, na ljubljanski tržnici kupimo sveže sadje in se sprehodimo do ozke dolge stavbe, ki ima obliko likalnika, zato se že od nekdaj imenuje Peglezen.
Peglezen, postavljen med leti 1932 in 1934.Cerkev sv. Jožefa. Leta 1922 je Plečnik v cerkvi uredil kapelo, dve leti pozneje pa je postavil še prižnico. Šele leta 1940. pa so zbrali dovolj prostovoljnih prispevkov, da so lahko postavili glavni oltar.Zapornica na Ljubljanici je bila zgrajena med leti 1933 do 1939.
Sprehod in raziskovanje Verone je čudovito in nepozabno doživetje. Mesto ljubezni, kot se že 400 let imenuje, nam na ogled ponuja čudovite trge, srednjeveške palače na Piazza delle Erbe, areno s svojimi poletnimi opernimi spektakli, Piazza dei Signori z ogromnimi nagrobniki vladarske rodbine Scaligeri, pa njihovo utrdbo Castelvecchio, ob reki Adiži, pa še in še stvari, ki me vedno znova premamijo, da jih obiščem.
Na izletu po Beli krajini smo se ustavili tudi ob reki Kolpi. Bila sem prijetno presenečena nad lepoto Kolpe in urejenostjo njenega nabrežja, saj je prava rečna riviera s kopališči in kampi ob njej.
Ob našem obisku je imela voda skoraj 23 stopinj, kar je bila kar prijetna osvežitev za ljudi pa tudi za hišne ljubljenčke.
Osvežitev v Kolpi
Španjelka Luna nas je zelo zabavala s svojimi skoki v Kolpo in veselim pasjim plavanjem.
Poleg hišnih ljubljenčkov pa so ob Kolpi našle dom številne redke ptice in živali. Med njimi tudi vidra, ki je v Evropi ogrožena vrsta. Vidre sicer nismo opazili, smo pa videli sive čaplje, ki so elegantno hodile po reki, eno pa smo videli tudi v gnezdu.
Siva čaplja
Čeprav reka Kolpa izvira na hrvaškem in se tam tudi izliva pa kar 113 km teče tudi na slovenski strani kot mejna reka.
Velja za eno najtoplejših in najčistejših rek v Sloveniji.
Kolpa je zelo primerna za kopanje, saj v poletnih mesecih voda doseže temperaturo tudi do 30 stopinj. Na njej pa nikoli ni dolgočasno, saj belokranjci ponujajo številne možnosti za rekreacijo: čolnarjenje, vožnja s kanuji, kajaki ali rafti, ponujajo pa tudi organiziran ribolov tako za profesionalne kot rekreativne ribiče.
Čudovita pokrajina, mirna in topla reka, narava, živali, urejenost in mir, vse to me je prepričalo, da Kolpo še kdaj obiščem.
