Znamenitost Ljubljane: ob Ljubljanici stoji renesančni grad Kodeljevo, obdan s parkom in športnimi tereni.
Drevored pelje do gradu Kodeljevo.
V občini Ljubljana-Moste je poleg Fužinskega gradu, še ena čudovita graščina. To je grad Kodeljevo. Ob njem je še pristava, gospodarski objekt in velik park s tremi drevoredi. Danes je v delu parka kopališče Kodeljevo, v drugem delu pa stadion.
V celem kompleksu se prepletata renesansa in barok. Tako se gradu drži čudovita kapela, ki je edina tudi obnovljena. Poslikal jo je slovenski slikar Frančišek Jelovšek, po katerem je dobila ime, Jelovškova kapela. Žal pa je največkrat zaprta.
Grad Kodeljevo je dobil ime po družini Codelli, ki je prišla k nam iz Italije. Najbolj nam je znan Anton Codelli, ki je v Ljubljano leta 1898. pripeljal z Dunaja prvi avtomobil.
Trenutno je grad v denacionalizacijskem postopku. V pritličju domuje gostilna in pizzerija, kjer se lahko okrepčamo in lahko smo hvaležni, da stoletja stare znamenitosti živijo naprej, pa čeprav s pomočjo gostinstva.
Grad Kodeljevo, Jelovškova kapela in kamnit vodnjak z letnico 1753.Grad Kodeljevo so postavili v prvi polovici 17. stoletja.Grad Kodeljevo stoji sredi parka in treh drevoredov.Vhodni portal na posestvo Kodeljevo.Na gradu Kodeljevo je 250 let živela družina Codelli. Po družini se imenuje grad pa tudi širše območje ob Ljubljanici, Kodeljevo.Spominska plošča in ohranjeno pritlično okno.Pogled skozi vhodni portal na gospodarsko poslopje.Pritličje z oboki, pristava na gradu Kodeljevo. V njej urejajo nadstandardna stanovanja.Notranjost gradu Kodeljevo z ohranjenim stropom.Stopnišče na gradu Kodeljevo.Kamniti vodnjak na dvorišču nosi letnico 1753. Vodnjak krasi kovano vretenoGrb Codellijev na kamnitem vodnjaku.
Ljubljana. Krakovski nasip, ob reki Ljubljanici, je postal nova galerija na prostem.
Krakovski nasip, ljubljanska galerija na prostem.
Krakovski nasip je v letu 2010. dobil novo preobleko. Uredili so sprehajališče ob Ljubljanici, ga tlakovali z lesom in postavili lesene klopi. Še en prostor za druženje.
Zdaj pa je Krakovski nasip postal še ena ljubljanska galerija na prostem, poleg tiste v parku Tivoli, na Jakopičevem sprehajališču. Trenutno si lahko ogledamo razstavo fotografij dveh fotografov, na temo arhitekt Jože Plečnik in njegovo ustvarjanje v Ljubljani.
Krakovski nasip, kot sprehajalna pot ob Ljubljanici, povezuje Breg in Trnovski pristan, od tu naprej je Špica, pa tudi do botaničnega vrta ni več daleč.
Krakovski nasip, razstava fotografij arhitekt Plečnik in njegove stvaritve v Ljubljani.Krakovski nasip, zaključek Krakova, nekdaj predmestje Ljubljane.Pogled na Trnovski pristan in čudovitega border collijaKrakovski nasip, sprehajališče med Ljubljanico in fotografijami Plečnikove Ljubljane.Krakovska ulica, stari del Krakova.Hiša, prva na levi, Krakovska 11, je rojstna hiša slovenskega slikarja Riharda Jakopiča.Detajl hiše na Krakovski ulici v LjubljaniV Krakovem je ohranjen tudi del obzidja antične Emone, Emonska ulica.Na koncu Krakovskega nasipa se reka Gradaščica izliva v Ljubljanico. Tu se zelo rade zbirajo race.
30. januarja 2010 smo se odpravili tudi na Svete Višarje pogledat kako je tam v zimskem času. Pred tem smo se ustavili v Mali Aljaski, ki je bila meni najbolj zanimivi del izleta.
Na vrhu 1790 m visoke gore stoji romarska cerkev, ki je leta 1960. praznovala šeststoletnico obstoja. Tu se srečujejo Slovenci, Italijani in Nemci, ki se udeležujejo romanja. Romanje iz Trbiža na Svete Višarje traja približno tri ure, iz Žabnice 2 uri, iz Ovčje vasi pa 4 ure. Mi smo naše izletniško romanje opravili s kabinsko žičnico, ki nas je iz Žabnice na vrh gore pripeljala v dvanajstih minutah.
Zgradbe ob svetišču Sv.Višarje.
Ob jasnem in sončnem vremenu se tu odpre čudovit razgled na gorske vrhove. Na žalost pa mi nismo imeli take sreče z vremenom, saj je bilo oblačno in lahko smo občudovali samo bližnje gorske vrhove, naletaval pa je tudi rahel sneg. Občudovali smo tudi smučarje in deskarje, ki so se z vrha spuščali po strmem smučišču.
Svete Višarje pozimi
Obiskali smo Svetišče na Sv.Višarjah, ki so ga leta 2000 temeljito obnovili: notranjost svetišča, glavni oltar in freske, pa tudi župnišče in okoliške zgradbe, ki tvorijo lepo celoto. V teh okoliških zgradbah so trgovine s spominki in gostilnice, ki imajo terase s čudovitim razgledom.
Pogled na gorske vrhove v oblačnem vremenu.
Legenda pravi, da je leta 1360 pastir iz Žabnice izgubil svoje ovce. Našel jih je na vrhu gore, kjer so klečale okoli grma v katerem je pastir našel lesen kip Marije z otrokom. Kip je odnesel župniku, vendar se je ta naslednji dan čudežno vrnil na Višarje. To se je ponovilo trikrat, zato so se odločili in na tem mestu postavili kapelico. Prvotne kapelice ni več, v svetišču pa naj bi bila kot največja znamenitost prav ta Marija, ki so jo našli pred 600 leti.
Kipec Marije z otrokom, ki stoji nad oltarjem, naj bi bil star 600 let.
Poslikava cerkve je delo slovenskega akademskega slikarja Toneta Kralja.
Romanja na Svetih Višarjah se začnejo prvi teden v juniju in se zaključijo prvo nedeljo v oktobru.
Naravno in sakralno znamenitost Furlanije Julijske krajine bom prav gotovo še kdaj obiskala v lepšem in jasnem vremenu.
Po ogledu, sprehodu in dobri kavi, smo se spustili v dolino in se odpravili po južni strani italijanskih Dolomitov do bazilike Maria Luggau, na avstrijski strani.
Svetišče Sv.VišarjeSmučišče na Sv. Višarjah v Furlaniji Julijski krajiniSvete Višarje obkrožajo visoki gorski vrhoviPoslikava cerkve je delo slovenskega slikarja Toneta KraljaSvetišče Svete VišarjeTerasa gostilnice z razgledom na gorske vrhoveZ gondolo smo se spustili v dolino in zapustili Sv.Višarje
Izlet v Pieve di Cadore, rojstni kraj italijanskega slikarja Tiziana.
Na izlet v italijanske Dolomite, ki so del alpskega gorovja, smo se odpravili iz Ljubljane, mimo Kranjske Gore do mejnega prehoda Rateče in naprej mimo Trbiža po ozki Kanalski dolini v Tolmezzo. Sprehodili smo se po lepo urejenih arkadnih mestnih ulicah in obiskali Etnografski muzej, ki prikazuje življenje in navade tamkajšnjih prebivalcev.
Iz italijanske dežele Furlanije smo se odpeljali v sosednjo Benečijo, v pokrajino Cadore in njeno glavno mesto Pieve di Cadore. Tu se je rodil slavni slikar Tizian, mojster beneške renesanse v 16. stoletju. Najprej se je uveljavil kot slikar portretov in krajin, kasneje pa tudi z mitološkimi in sakralnimi motivi. Ogledali smo si župnijsko cerkev, ki hrani Tizianova dela in pa slikarjevo rojstno hišo. Tizian se je rodil okoli leta 1485, umrl pa 27. avgusta 1576 v Benetkah.
Rojstna hiša slikarja Tiziana, Pieve di Cadore.
Pot izleta nas je vodila po dolini reke Piave v staro in slikovito mestece Belluno, kjer smo si na glavnem trgu ogledali katedralo, škofijsko palačo in se sprehodili po mestnih ulicah. Po obveznem italijanskem cappuccinu, smo se v poznih popoldanskih urah odpravili mimo Pordenona in Portogruara do Fernetičev in v našo najlepšo Ljubljano.
