hiše | Svetlana – SLOVENIJA

9.4.2013 Znamenitosti Ljubljane: Kongresni trg, park Zvezda nekoč in danes ter foto zgodba o čudovitih palačah, ki ju obdajajo.

Na delu današnjega parka Zvezda, je stal kapucinski samostan z vrtom in cerkvico sv. Janeza Evangelista. Pročelje cerkve je bilo obrnjeno proti današnji filharmoniji, pred njo pa je bil tudi manjši trg, Kapucinski trg. Začetek gradnje tega kompleksa sega v leto 1607. Iz tistega časa je tudi čudovit vodnjak, ki so ga ohranili in mu dodali kamnita toskanska stebrička in posodi iz podpeškega kamna.

Samostan je v miru deloval 200 let, nato pa je prišel Napoleon, Ilirske province in kapucini so bili izgnani v Kamnik in Škofjo Loko, samostan pa je postal hlev za konje in skladišče za vojsko.

Platane v parku Zvezda je dal zasaditi arhitekt Jože Plečnik, prvotno so bili zasajeni kostanji

Kongresni trg je nastal leta 1823, kot spomin na kongres Svete alianse(januar do maj 1821), ko so Ljubljano obiskali znameniti gostje: cesar Franc I, car Aleksander I in neapeljski kralj Ferdinand

Kongresni trg, kot ga vidimo danes, si je zamislil arhitekt Jože Plečnik. Tlakovali so ga med obema vojnama, dal je prenesti tudi znamenje sv. Trojice, ki je nekoč stalo na Ajdovščini, pred kavarno Evropa. Trg je večkrat menjal ime. 1952 se je preimenoval v Trg Revolucije, 1974 je bil Trg Osvoboditve, od leta 1991 pa je zopet Trg Revolucije.

V 19. stoletju, ko so nastajale palače ob trgu, je bila gostilna v skoraj vsaki od njih. Vanje je zahajal tudi pesnik France Prešeren pa tudi pisatelj Josip Jurčič. V novejši zgodovini je trg postal parkirišče in verjetno so se tudi zaradi tega gostinski lokali preselili na drugo stran, ob park Zvezda.

Kazina, grajena od 1834 do 1837, v klasicističnem slogu. Na pročelju so trije medaljoni s simboli kazinskega društva: viteška glava, violina in knjiga.

Zgradba Kazine je nastala na prostoru kjer je bil nekoč hlev s senikom in pristava. Gradnja se je zavlekla, ker so leta 1836 odkrili bronasti kip Emonca, čigar replika stoji ob Slovenski cesti, original pa v Narodnem muzeju.

Ovijačeva hiša, Kongresni trg 3 je bila zgrajena leta 1839 na mestu kjer sta stala vrt in hlev. Dvonadstropno stavbo z vrtom je postavil ljubljanski odvetnik dr. Blaž Ovijač. Kasneje je njegova hči hišo zapustila cerkvi, dohodke pa je namenila za cerkev na Brezjah. Nekaj časa je bila tu trgovska šola. Hišo poleg je zgradil Henrik Cetinovič leta 1850.

Gerberjeva hiša, Kongresni trg 5. Po njej se imenuje tudi Gerberjevo stopnišče, ki povezuje trg z reko Ljubljanico.

Gerberjeva hiša, s čudovitim neobaročnim okrasjem, je poznana tudi po Lectariji, ki je bila v pritličju in sta jo vodila zakonca Frey. Opremo so naredili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, okrogla kamnita miza z lestencem in omarami. Vse to lahko danes občudujemo v Etnografskem muzeju (Mesto muzejev na Metelkovi), kjer so opremo uporabili za trgovino s spominki.

Apej Tambornino Gjudova hiša, Kongresni trg 7, zelena hiša, ena najstarejših, ki je zamenjala kar nekaj lastnikov

Slovenska matica, Kongresni trg 8.1834 je Ignacij Engler nadzidal pritlično stavbo, 1872 jo je kupila Zavarovalna banka, od 1879 pa je v lasti Slovenske matice

Kollmanova hiša, Kongresni trg 9 je bila zgrajena konec 19. stoletja, ob njej je gledališka stolba

Slovenska filharmonija, v 17. stoletju je bila na tem mestu deželna jahalnica, nato pa Stanovsko gledališče, ki je pogorelo. 1898 je bila zgrajena filharmonija, po načrtih arhitekta Adolfa Wagnerja iz Gradca. Valovita fasada, ki gleda na Ljubljanico, je Plečnikovo delo.

Schmidt Kastnerjeva hiša, Kongresni trg 11. Tu je stala mitnica, ki jo je leta 1763 kupil krojač Trappel, leta 1824 jo je kupil tovarnar in trgovec Schmidt.

Deželni dvorec, danes Univerza v Ljubljani in skulptura Evropa

Na manjšem delu kjer stoji Deželni dvorec, je konec 15. stoletja stal Vicedomski dvorec. V njem je za časa kongresa Alijanse bival tudi avstrijski cesar Franc I. V potresu je bil zelo poškodovan, zato so ga podrli. Leta 1900 so postavili Deželni dvorec po načrtih arhitekta Josipa Hudetza. Hiše na južni strani Kongresnega trga, med Vegovo in Slovensko ulico, stojijo na zasutem jarku emonskega obzidja.

Lavrenčičeva hiša, Kongresni trg 13, je nastala iz dveh hiš. V pritličju je bila gostilna Pekel. Sobe so bile v jarku emonskega obzidja, kamor se je prišlo po stopnicah in je bilo videti kot pekel.

Fischer Elbertova hiša, Kongresni trg 14, je bila dolga leta namenjena gostilniški dejavnosti: 1798nje bila tu gostilna Jakoba Severja, 1853 se je spremenila v kavarno, od 1860 d0 80 pa je Gustav Fischer odprl kavarno in pivovarno kamor je rad zahajal tudi Josip Jurčič

Kogl, Souvan, Bleiweisova hiša, Kongresni trg 15

Zgodovina hiše na Kongresnem trg 15 je kar pestra. Zgrajena je bila za deželnega sodnika. Leta 1727 se je spremenila v magistrat, 1736 jo prevzame krčmar Korun, 1830 je bila tu gostilna pri Metki na Griču. Njen lastnik je bil tudi Janez Bleiweis, slovenski zdravnik, veterinar, politik … V tej hiši se je rojeval tudi prvi pesniški zbornik, Kranjska Čbelica.

Ohranjeni kapucinski vodnjak na Kongresnem trgu so nadgradili z dvema toskanskima stebričkoma in posodama iz podpeškega kamna

Vir: Barbara Žabota: Kongresni trg

Znamenitosti Ljubljane: Baragovo semenišče

Enodnevni izlet z vlakom na ogled starih mestnih jeder – tokrat Škofja Loka

V času recesije, varčevanja, ekoloških gibanj, ki nam narekujejo varovanje okolja, sem se odločila za svoj prispevek. Rada imam stara mestna jedra in obiskovala jih bom z vlakom. Po Novem mestu je prišla na vrsto Škofja Loka (27.10.2009).

Od Ljubljane do Škofje Loke pelje vlak približno 20 minut, za ceno 1,57 € v eno smer. Od želežniške postaje do starega mestnega jedra pa je peš ravno toliko. Na tej poti najdemo tudi turistični urad, kjer imajo zemljevid starega mestnega jedra z lepo označenimi znamenitostmi, ki jih je treba pobliže spoznati.

Skofja Loka — Stari rotovž, nekdanja mestna hiša v Škofji Loki, iz 16.st.

Že od daleč zagledamo Škofjeloški grad. Preden se odpravimo na grad pa je vredno pogledati še Kaščo, ki je bila nekoč del mestnega obzidja, danes je v njej slikarska galerija.

Čez most se odpravimo v staro mestno jedro, kjer na Mestnem trgu stojijo častitljive palače, ki so bile v potresu 1511 poškodovane in po tem letu obnovljene.