Na obrobju Ljubljane, stoji ob reki Ljubljanici renesančni grad Fužine z bogato zgodovino.
Grad Fužine, vhodni stolp z okroglim oknom in vzidano reliefno ploščo.
Fužinski grad so postavili člani rodbine Kisel, med leti 1528 do 1557. V Ljubljano so se priselili, najverjetneje iz Bavarske. Bili so podporniki protestantizma in bogati trgovci.
Grad Fužine je pravokotne oblike, na vogalih ga krasijo trije pravokotni stolpi in en okrogel. Grad je enonadstropen, grajen kot trdnjava, kar je vidno iz ohranjenih strelnih lin, pa tudi kot grad za bivanje. Vsi portali v gradu so bili verjetno poslikani s freskami, nekaj jih je ohranjenih, poslikal naj bi jih mojster iz Padove.
V svoji dolgi zgodovini je grad zamenjal kar nekaj stanovalcev in lastnikov. Z njim so gospodarili tudi jezuiti, ponoven razcvet pa je grad doživel s prihodom Fidelisa Terpinca. Tu se je naselil s svojo ženo Josipino Zesch, nesojeno nevesto Prešernovega prijatelja Andreja Smoleta.
Grad Fužine, leta 1600. so prizidali arkade, ki so zamenjale lesene mostovže.
Fidelis Terpinc je bil tudi ustanovitelj papirnice Vevče. Ta je pred zadnjo vojno v gradu uredila najemniška stanovanja. Med vojno so v njem prebivali italijanski vojaki in ga popolnoma opustošili. Leta 1984. je grad razglašen za kulturni spomenik in od takrat naprej dobiva vse lepšo podobo. V njem ima prostore Arhitekturni muzej Ljubljana.
Grad Fužine so postavili med leti 1528 do 1557.Leta 1897. so na gradu Fužine zgradili eno prvih hidroelektrarn v Sloveniji.Poslikani portali, nekaj fresk je ohranjenih.Strelne line, grad Fužine je imel tudi obrambni značaj.Severna stran z vhodnim stolpom.Kamniti most je nadomestil dvižni most, okoli gradu je bil obrambni jarek z vodo.Nad vhodnim portalom je plošča z grbi.Severozahodna stran obnovljenega gradu Fužine, z edinim okroglim stolpom.Grad Fužine stoji ob reki Ljubljanici.
Zadnji zimski dan je bil v Ljubljani sončen in vetroven. Kljub vetru pa smo se odpravili na vandranje po Ljubljani.
Škrnicelj
Dolg sprehod je bil, od Šiške pa do Most, kjer stoji grad Fužine. V njem ima svoje prostore Muzej za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana. Danes je bila še zadnjič na ogled razstava Odprti depoji, še dodaten razlog za pot na jug Ljubljane.
Naj govorijo fotke kako je bilo danes v delčku naše prestolnice.
Pogled iz Šiške na Kamniške alpe.Slavni Celovški dvoriEna pomladanska, klasična.Spomenik reformacije, nova pridobitev v Ljubljani.Grad FužineGrad Fužine, atrijRazstava Odprti depoji v AML. Maketa NUK-a kot bi ga postavil arhitekt Ivan Vurnik leta 1934.Grad Fužine, z rečne strani. Grad stoji ob Ljubljanici.Most Fužine, začetek gradnje 17.10.1986Kapelica na mostu Fužine.
Pestro kulturno dogajanje v ljubljanskih muzejih in galerijah, na Ljubljanskem gradu in Prešernovem trgu.
Prešernove kroglice
Na današnji dan, 8. februarja 1849. je v Kranju umrl slovenski pesnik France Prešeren. Ta dan v Sloveniji praznujemo kot kulturni praznik. Muzeji, galerije in ostale kulturne ustanove odprejo svoja vrata za ogled svojih zakladov. Da ne bo pomote, odprejo jih tudi druge dni, na dan kulture pa je vstop prost.
Sončno vreme in skoraj 18 stopinj, kot da je že pomlad. Na Prešernovem trgu so dramski igralci recitirali Prešernove Poezije. Jaz sem se odpravila na Ljubljanski grad, na ogled razstave Slovenska zgodovina. V treh nadstropjih si lahko ogledamo slovensko zgodovino od Prazgodovine do samostojne Slovenije.
Po ogledu Ljubljane z najvišje točke, grajskega stolpa, sem se odpravila še v Mestni muzej, kjer so postavili na ogled leseno konico iz Ljubljanskega barja. Našli so jo septembra 2008. v Ljubljanici pri Sinji Gorici. Raziskave so pokazale, da je konica stara približno 40 tisoč let, izdelan pa je iz tise. (zloženka Mestnega muzeja)
Na Prešernovem trgu so dramski igralci brali Prešernovo poezijo.Prešernove kroglice tudi za valentinovoTurjaška palača, atrij - Mestni muzej LjubljanaLesena konica iz Ljubljanskega barja, izdelana iz tise, starost cca 40 tisoč let. Konica je v destilirani vodi.Razstava Slovenska zgodovina na Ljubljanskem graduKip Sveta Trojica je leta 1721. ustvaril kipar Francesco Robba.Kralj Aleksander, kip je leta 1938. ustvaril slovenski kipar Lojze DolinarZvonova v grajskem stolpu na Ljubljanskem graduStopnišče grajskega stolpa in pogled na LjubljanoBreg ob Ljubljanici, Zoisova palača in čudovito novo sprehajališče tik ob reki.Pogled z grajskega stolpa na Prešernov trg.
Od stare avstro-ogerske vojašnice do mesta muzejev, kjer se staro in novo tesno prepleta.
Znak Evropske kulturne poti Sv. Martina Tourskega - Martinova pot.
Ob Metelkovi cesti v Ljubljani, nastaja pravo malo muzejsko mesto. Etnografski muzej in Narodni muzej Slovenije sta tu že nekaj let. Pridružila se jima je še Kinoteka, ki ima tu muzejski oddelek in knjižnico. Ob lepem in toplem vremenu pa naj bi se tu predvajali kinotečni filmi na prostem. V nastajanju je Muzej sodobne umetnosti, kamor naj bi se preselila Moderna galerija, ki zdaj domuje na vhodu v mestni park Tivoli.
Staro vojašnico so zgradili med leti 1882. do 1895. za polk belgijskega kralja in je bil nekaj časa tu nastanjen. (dedi.si)
Danes so stare dvonadstropne zgradbe obnovili in jim dodali nove, moderne prizidke. V edini tronadstropni zgradbi domuje Etnografski muzej s stalnimi in občasnimi razstavami. Zadnjo nedeljo v mesecu je vstop prost, poteka pa tudi manjši sejem slovenskih rokodelskih mojstrov.
Etnografski muzej je tudi informativna točka za Martinovo pot. To je Evropska kulturna pot Sv. Martijna Tourskega, ki je simbol medsebojne delitve. Pot je dolga 1800 km. Začne se na Madžarskem, v Szombathelyju, rojstnem kraju Sv.Martina, gre skozi Ljubljano, Benetke in se konča v Franciji, v Toursu, kjer je Sv. Martin umrl. Septembra 2005. je bila pot razglašena za Veliko kulturno pot Sveta Evrope.
Etnografski muzej na Metelkovi 2, LjubljanaEtnografski muzej, Narodni muzej Slovenije, na dvorišču naj bi nastala letna Kinoteka.Nekoč stražarnica, danes tu urejajo informacijski center muzejskega kompleksa.Stavbe ob Metelkovi, stražarnica, za njo zgradba za vojake. Danes je to upravna zgradba Etnografskega muzeja.Vsako zadnjo nedeljo prireja Etnografski muzej sejem slovenskih rokodelcev, tudi lončarjev.Eksponat v Etnografskem muzeju, zibelka iz leta 1890.Narodni muzej Slovenije na Metelkovi 2, rekonstrukcija stare zgradbe in novi prizidek.Muzej sodobne umetnosti Ljubljana v nastajanju.
V teh stavbah so bivali vojaki. Ob njih je tudi del, kjer so bili hlevi, skladišče in zapori. Ta del danes poznamo kot Metelkova mesto, ki so ga mladi vzeli pod svoje okrilje in tam prirejajo različne predstave. V nekdanjih zaporih pa je nastal enkraten hostel Celica, ki je poznan in cenjen tudi izven Slovenije.
Nekoč vojaški hlevi, danes mladinski center, Metelkova mesto.Nekoč zapori, danes svetovno znan hostel Celica.
Dunaj, avstrijska prestolnica s cesarskimi znamenitostmi, s čudovitimi palačami in nešteto zanimivostmi ter umetniškimi razstavami. Pa tudi tak biser med mesti se v veselem decembru spremeni v eno samo bleščavo utripanje novoletnih lučk.
Vogalni detajl dunajske palače.
Po ogledu slikarske razstave Fride Kahlo na Dunaju, smo si v hladni decemberski nedelji ogledali še prednovoletni utrip mesta, oziroma kakšen je veseli december na Dunaju.
Nič kaj cesarsko, Dunaj je v tem veselem decembru ovešen z lučkami, ki so oblikovane v metulje in različne like in prav nič se ne podajo k čudovitim palačam. Stojnice so v ličnih hiškah, veliko različnih darilc je možno kupiti, še največ ljudi pa je pri stojnicah s kuhanim vinom in hrano. Glavno da je veselo in zabavno.
Lične hiške na dunajskem veselem decembru.Novoletno okrašena Koroška ulica na Dunaju.Dunaj, veseli december 2010Malo bolj skromna dunajska stojnicaZavarovalnica Generali na Dunaju.Gledališče na Dunaju.Marija Terezija Platz, novoletni sejem, zadaj palača muzeja umetnostne zgodovine.Spomenik cesarice Marije Terezije na istoimenskem trgu.Muzej Quartier z video inštalacijo
Turistični slogan vabi v to lepo staro slovensko mesto ob Kamniški Bistrici. Kljub temu, da je Kamnik v naročju planin pa se pozna, da je tudi blizu Ljubljane, saj me je tudi tu pričakala megla, kar na moj fotoaparat ne učinkuje najbolje. Kar je, je.
Na začetku Šutne, nas na majhni vzpetini vabi grad Zaprice, v katerem domuje Medobčinski muzej Kamnika, zelo simpatične pa so tudi stare kašče pred gradom, ki so jih sem pripeljali iz Tuhinjske doline.
Grad Zaprice in obzidje z dvema stolpičema, je okoli leta 1550. postavil Jurij LambergStare kašče iz začetka 19. stoletja so pripeljali iz Tuhinjske doline.
Z gradu se odpravimo na sprehod po Šutni, mimo srednjeveških hiš, ki se držijo ena druge. Tu je tudi kamniška župnijska baročna cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, s prostostoječim zvonikom, po zgledu Benetk. V bližini crkve je rojstna hiša generala Rudolfa Maistra, malo naprej, proti Malemu gradu je rojstna hiša slikarja Ivana Vavpotiča in hiša v kateri so živeli trije slovenski slikarji Matija, Anton in Maks Koželj. Potem pa smo že na Malem gradu.
Kamniška župnijska, baročna cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja.Šutna, z značilnim srednjeveškim nizom hiš.Rojstna hiša generala Rudolfa Maistra na Šutni v Kamniku.Hiša v kateri je danes lekarna, je rojstna hiša slikarja Ivana Vavpotiča (21.2.1877), bil je tudi avtor prvih jugoslovanskih znamk. V hiši poleg pa so živeli trije slikarji Koželj. (Šutna,Kamnik)Na začetku Šutne je Sadnikarjev muzej.Park Evropa, kjer se konča Šutna in se začne vzpon na Mali grad.Pot na Mali grad.
Nad starim mestnim jedrom Ptuja in reko Dravo, stoji na majhni vzpetini Ptujski grad, v katerem ima danes prostore Pokrajinski muzej Ptuj.
Ptujski grad je bil pisno omenjen že pred 12. stoletjem. Ptuj je bil obmejno mesto, zato se je štajerska deželna vlada odločila, da naredi trden obrambni sistem za boj proti Turkom. Še danes sta ohranjena dva stolpa in del obzidja.
Ptujski grad je bil prvič omenjen, v pisnih virih, že pred 12. stoletjem.
Proti koncu 17. stoletja je prišel grad v roke irske plemiške rodbine Leslie, ki so ga temeljito prezidali in na novo postavili eno od grajskih kril. Plemiške in cesarske rodbine so se skozi stoletja menjavale na gradu in vsaka je pustila svoj pečat.
Glavni vhod na Ptujski grad.
Zadnji lastniki plemiškega rodu, so bili grofje Herberstein. Ptujski grad so temeljito obnovili in opremili. V njihovi lasti je bil do leta 1945.
Zadnji plemiški lastniki Ptujskega gradu so bili grofje Herberstein. V sobi je portret Žige Herbersteina.Grofičin salon na Ptujskem gradu je bil namenjen družabnemu življenju.Ptujski grad, arkadno pročelje, ki gleda na grajsko dvorišče.Grajska trta na dvorišču Ptujskega gradu je potomka najstarejše trte iz Maribora. Žametna črnina - Modra kavčina.Pogled na najstarejše slovensko mesto Ptuj, z grajskega griča.
Otok Burano v Beneški laguni, je majhen slikovit otok le nekaj kilometrov oddaljen od Benetk.
Sončniki okrašeni s čipko z otoka Burano.
Z Benetkami je povezan z ladijsko linijo, pa tudi panoramske ladjice. Z eno tako smo se odpravili tudi mi.
Otok Burano je znan po izdelavi čipk in od tu se je klekljanje zaneslo tudi v Slovenijo, kjer je najbolj znana idrijska čipka.
Seveda pa je otok s svojimi hišami, ki imajo pisane in raznobarvne fasade zelo slikovit, zato ga fotoaparati obožujejo.
Otok Burano je prav tako kot Benetke, poln večjih in manjših kanalov.Glavni trg na otoku Burano, na katerem je tudi kip italijanskega skladatelja in čembalista, Baldasare Galuppi, ki je bil tu rojen leta 1706.Otok Burano s kanali, čolni in mostički.Muzej grajen v beneškem stilu stoji na glavnem trgu otoka BuranoV palači na osrednjem trgu je bila nekoč čipkarska šola, kasneje mestna hiša, danes pa bolj sameva in lahko njena beneška okna občudujemo samo s trga.Gotska cerkev iz 16. stoletja sv. Martin. Campanille se počasi ugreza in je poševen kot stolp v Pisi.Mestna hišaGlavna "cesta" na otoku Burano.Detajl hiše na Buranu, beneška maska.Na otoku je precej takih majhnih vodnjakov, kjer se odžejajo tudi živali, golobi pa se še pošteno oprhajo.Buranski mačekČe je kdo mnenja, da je prostor psa na tleh, se pošteno moti. Njegov pravi prostor je postelja, če te ni je dobra tudi klop v parku, v pristanišču otoka Burano.
Celje – mesto svetovne popotnice, pisateljice in poliglotke Alme Karlin
Alma Karlin, slovenska pisateljica in svetovna popotnica pred Celjskim domom.
Da je Alma Karlin ikona Celja, opazimo že ob vstopu v staro mestno jedro, saj nas s svojim znamenitim malim kovčkom pozdravi pred Celjskim domom. Simpatični spomenik Alme Karlin, so v Celju postavili v letošnjem letu, v Stari grofiji pa so na ogled postavili razstavo “Poti”, o sedemletnem potovanju Alme Karlin okoli sveta.
Naš izlet na Štajersko smo pričeli v Celju, drugem najstarejšem mestu v Sloveniji, takoj za Ptujem. Naš glavni cilj v tem lepem mestu je bil obisk Stare grofije, najlepše renesančne stavbe v Celju in ogled bogatih zgodovinskih zbirk, ki so tu razstavljene, saj danes v dvorcu domuje Pokrajinski muzej.
Sprehodili smo se po starem mestnem jedru, mimo čudovitih starih palač, spomenikov in trgov, na katerih ni manjkalo malih in večjih kavarnic za obvezno kavo. Na Slomškovem trgu smo si ogledali še škofijsko cerkev sv. Danijela, ki je leta 2006. postala stolnica. Znamenitost cerkve je gotska kapela Žalostne matere božje in kipom Pieta iz konca 14. stoletja.
Celjski dom so postavili leta 1907. celjski Nemci v slogu staronemške gotike in ga poimenovali Nemška hiša.Celjska mestna hranilnica. Neorenesančno palačo so zgradili leta 1887.Hiša iz leta 1902. na Stanetovi ulici v Celju.Glavni trg v Celju, v ozadju cerkev sv.Daniela.Marijino znamenje iz leta 1776. na Glavnem trgu v Celju.Detalj celjske meščanske hiše, niša z Pieta.Stara grofija, renesančni dvorec so postavili grofje Thurn-Valsassina med leti 1580 do 1603. Danes je v njem muzej.Nova, sodobna celjska knjižnica na Muzejskem trgu.
Enodnevni izlet na Štajersko, kjer smo odkrivali preplet gotike in baroka v tamkajšnjih cerkvah.
Celjski dom so leta 1907. postavili celjski nemci in jo poimenovali Nemška hiša.
V soboto 22.maja 2010. smo se ob 7.uri zbrali na robu ljubljanskega parka Tivoli in se odpravili na izlet na Štajersko. Pester in zgoščen program so pripravili v društvu Modrin, ki deluje pod okriljem Mladinske knjige.
Pot nas je vodila mimo Trojan do Celja, kjer je bila naša prva znamenitost, ki smo si jo ogledali. Renesančni dvorec Stara grofija, ki so jo zgradili grofje Thurn-Valsassina, med leti 1580. do 1603. Dvorec je znan po znamenitem Celjskem stropu, ki ga sestavlja 11 poslikav. V dvorcu danes domuje Pokrajinski muzej Celje, ki so nam ga prijazno razkazali. Po ogledu smo se sprehodili po starem mestnem jedru in si na kratko ogledali še cerkev sv.Danijela iz 13. stoletja.
Stara grofija v Celju. Dvorec so postavili grofjeThurn-Valsassina med leti 1580. do 1603.
Naslednja postaja Šmarje pri Jelšah in romarska cerkev sv. Roka. Do simpatične cerkve smo šli skozi kalvarijo. Štirinajst kapel, postaj križevega pota nas pripelje do cerkve iz 17. stoletja. Na zunaj asketska, pusta stavba nas ob vstopu kar osupne od silnih poslikav, barv in okraskov v renesančnem slogu s kančkom gotike.
Križev pot. Do romarske cerkve sv.Roka pridemo po cik-cakasti poti, mimo štirinajst kapelic.Romarska cerkev sv.Roka šokira z asketsko, pusto zunanjostjo in renesančno okrašeno notranjostjo.
Iz Šmarij smo se zapeljali do še ene romarske cerkve. To je znamenita Božjepotna Marijina cerkev na Sladki gori. Zunanjost cerkve je sončno obarvana, krasi pa jo še čudovit, urejen park. Notranjost renesančno-gotske cerkve pa krasijo poslikave slikarja Franca Jelovška.
Božjepotna Marijina cerkev na Sladki Gori
Po malo daljšem odmoru pa smo se zapeljali do dvorca Štatenberg, ki so ga postavili grofje Attems, v 17. stoletju. Ogledali smo si samo zunanjost baročnega dvorca. Dvorec, park in širša okolica so zavarovani kot krajinski park Štatenberg.
Štatemberg, dvonadstropni baročni dvorec so v 17. stoletju postavili grofhe Attems.
Iz Štatenberga pa na Ptujsko Goro, do znamenite romarske cerkve Marije Zavetnice, ki sodi med najlepše gotske spomenike v Sloveniji. Cerkev letos praznuje 600-letnico obstoja in od letos je od papeža dobila naziv bazilika.
Romarska cerkev Marije Zaščitnice s plaščem na Ptujski Gori je od leta 2010. postala bazilika.
Naša zadnja postaja tega zanimivega izleta je bil Ptuj, oziroma Ptujski grad, v katerem ima svoje prostore muzej. Ogledali smo si stalne muzejske zbirke, od kurentov, glasbil pa do orožja.
Ptujski grad je najbolj zaznamoval irski baron Walter Leslie, ki je grad kupil leta 1656.
