Zanimiva Slovenija: hotel Pod Roglo je zgrajen v pohorskem slogu in precej etnološko obarvan.
Hotel Pod Roglo leži ob potoku, na poti proti smučiščem na Rogli.
Hotel Pod Roglo stoji v Boharini, to je naselje v občini Zreče. Hotel so zgradili leta 2002. v tipičnem pohorskem slogu. Stene krasijo verzi slovenskega pesnika Franceta Prešerna in mnogi etnološki predmeti, ki so jih v preteklosti uporabljali ljudje v teh krajih Štajerske dežele.
Ob hotelu je idiličen potok z mnogimi mostički. V njem se radi ustavijo smučarji, na dobrem poznem kosilu, ko se vračajo z Rogle. Mi smo bili tu na predavanju, preden smo se odpravili na Zlati grič.
Zanimivost hotela Pod Roglo je tudi lastna pivovarna v kletnih prostorih, kjer varijo domače Kovaško pivo. Seveda pa ne manjka vino, saj je Zlati grič kar blizu.
Okolica je prava za preživljanje prostega časa: kolesarjenje, sprehodi v naravi, tenis, golf, kopanje v termalnem bazenu in v zimskem času smučanje na Rogli.
Hotel Pod Roglo so postavili leta 2002. v tipično pohorskem slogu.Verzi Prešernove Zdravljice na steni hotelaStare bloške smučiTu so doma veseli ljudje.Hotel Pod RogloDetajl na mostu čez potok, ob hotelu Pod Roglo.Veliko možnosti za preživljanje prostega časa.
Na izletu, kjer smo si ogledali majhen delček naše lepe Štajerske, smo obiskali tudi dvorec Štatenberg.
Dvorec Štatenberg se nahaja blizu naselja Makole, na Štajerskem.
Dvorec Štatenberg so postavili grofje Attems, konec 17. stoletja. Baročni dvorec ima dve nadstropji, sestavljajo pa ga osnovni trakt in trije nižji trakti, ki obkrožajo notranje dvorišče.
Ogledali smo si samo zunanjost dvorca, njegovo čudovito zasnovo, ki pa je potrebna temeljite obnove. Danes v dvorcu prirejajo poroke.
Dvorec Štatenberg so postavili grofje Attems, konec 17. stoletja.Glavni vhod v dvorec Štatenberg, arkadni hodnik.Dvorec Štatenberg sestavljajo osnovni trakt in trije nižji, ki obkrožajo notranje dvorišče z vrtom.Eden izmed nižjih traktov dvorca Štatenberg s sončno uro.Eden izmed traktov dvorca je obrasel z bršljanom.Starodobnik, opel kadet
Izlet na Štajersko, na Ptujsko Goro in obisk najnovejše slovenske bazilike, ki si je naziv pridobila ob svoji 600-letnici, bazilike Marije Zavetnice na Ptujski Gori.
Zadnja stran bazilike Marije Zavetnice na Ptujski Gori in visoka, ozka, gotska okna.
Na Ptujsko Goro smo se odpravili po ogledu Celja in Stare grofije.
Ptujska Gora je 342 m visoka, leži na poti od Šmarij pri Jelšah proti Ptuju, pod njo pa se kot na dlani razprostira Dravsko polje.
Na Ptujski Gori stoji 600- let stara romarska cerkev, ki je ob svoji častitljivi obletnici dobila iz Rima obvestilo, da je njen novi naziv bazilika Marije Zavetnice na Ptujski Gori. Do bazilike vodi romarska pot miru in sicer od novega parkirišča mimo vodnjaka do romarske hiše, čez dvorišče na trg in po čudovitem baročnem stopnišču do bazilike Marije Zavetnice s plaščem.
Romarska pot miru do bazilike na Ptujski Gori, s pogledom na Dravsko polje.Romarska hiša na Ptujski Gori.Trg na Ptujski gori, pod baziliko Marije Zavetnice s plaščem.Relief Marija Zavetnica s plaščem, glavni oltar bazilike, je iz leta 1410. Pod njenim plaščem je 82 oseb tedanjega časa.Kor z orglamiBaročna prižnica in spovednici za njo, so iz srede 18. stoletjaDel rožnih gredic pred baziliko Marija Zavetnica s Ptujske Gore.
Nad starim mestnim jedrom Ptuja in reko Dravo, stoji na majhni vzpetini Ptujski grad, v katerem ima danes prostore Pokrajinski muzej Ptuj.
Ptujski grad je bil pisno omenjen že pred 12. stoletjem. Ptuj je bil obmejno mesto, zato se je štajerska deželna vlada odločila, da naredi trden obrambni sistem za boj proti Turkom. Še danes sta ohranjena dva stolpa in del obzidja.
Ptujski grad je bil prvič omenjen, v pisnih virih, že pred 12. stoletjem.
Proti koncu 17. stoletja je prišel grad v roke irske plemiške rodbine Leslie, ki so ga temeljito prezidali in na novo postavili eno od grajskih kril. Plemiške in cesarske rodbine so se skozi stoletja menjavale na gradu in vsaka je pustila svoj pečat.
Glavni vhod na Ptujski grad.
Zadnji lastniki plemiškega rodu, so bili grofje Herberstein. Ptujski grad so temeljito obnovili in opremili. V njihovi lasti je bil do leta 1945.
Zadnji plemiški lastniki Ptujskega gradu so bili grofje Herberstein. V sobi je portret Žige Herbersteina.Grofičin salon na Ptujskem gradu je bil namenjen družabnemu življenju.Ptujski grad, arkadno pročelje, ki gleda na grajsko dvorišče.Grajska trta na dvorišču Ptujskega gradu je potomka najstarejše trte iz Maribora. Žametna črnina - Modra kavčina.Pogled na najstarejše slovensko mesto Ptuj, z grajskega griča.
Ptuj je najstarejše slovensko mesto. Takoj za njim je Celje, mesto celjskih grofov.
Staro mestno jedro Ptuja se je razvilo med reko Dravo in grajskim hribom, na katerem stoji dobro ohranjen in urejen Ptujski grad.
Po ogledu muzejskih zbirk v Pokrajinskem muzeju na gradu, smo se sprehodili še po starem mestnem jedru. Od mestnega stolpa, ob katerem je najstarejši muzej na prostem in gotske župnijske cerkve sv. Jurija, mimo številnih mestnih palač, kot so: Mestno gledališče, stari magistrat, proštija, kompleks Mali grad, stari zapori pa vse do nekdanjega dominikanskega samostana. Mesto, ki je vredno ogleda.
Ptuj je mestne pravice dobil že leta 1250. Leži ob reki Dravi, na Štajerskem.Župna cerkev sv.Jurija na Ptuju. Gradili in prenavljali so jo od 9. do 19. stoletja, prevladuje gotika.Notranjost cerkve sv.Jurija na Ptuju, z visokimi, ozkimi, gotskimi okni.Stari magistrat na Ptuju z baročnim pročeljem. Tu je bil sedež mestne oblasti vse do začetka 20. stoletja.Kompleks Malega gradu v katerem so danes prostori knjižnice Ivana Potrča, pisatelja, ki se je rodil blizu Ptuja.Nekoč zapori, danes restavracija.Lions club PtujDominikanski samostan, ki je začel nastajati že v 13. stoletju. Od leta 1928. je tu mestni muzej Ptuja.
Kalvarija v Šmarju pri Jelšah je cikcakasto speljana pot trpljenja, ki vodi do meni najbolj simpatične cerkve sv. Roka.
Štirinajsta kapela s svetimi stopnicami in božjim grobom.
Ob poti je 14 kapelic križevega pota, opremljenih z baročnim dekorjem in kipi. Trenutno je kar nekaj kapel brez kipov, ker so jih poslali v Ljubljano na restavriranje.
Kalvarijo v Šmarjih pri Jelšah so gradili od leta 1743. do 1753. Prikazuje prizore iz rožnega venca in zgodbe o žalostni Materi božji in Jezusu.
Kalvarija v Šmarju pri Jelšah pelje do romarske cerkve sv. Rok.Pogled s kalvarije na Šmarje pri Jelšah.Kapela žalostne Matere božje. Marija z mrtvim Jezusom v naročju. Poslikan strop ponazarja prizore iz Jezusovega otroštva.Cikcakasto speljana pot mimo štirinajstih kapel do romarske cerkve sv. Rok.Jezusovo slovo od matere.
Pot kalvarije se začne na nadmorski višini 260 metrov in se konča pri cerkvi sv. Roka, ki leži na višini 367 metrov.
Z vrha hriba je čudovit razgled na štajerske griče in ob lepem vremenu lahko vidimo okoli 50 cerkva raztresenih po okoliških hribih.
15. avgusta , na praznik župnijske zavetnice Marije vnebovzete, obudijo romarsko tradicijo na kateri se zbere več tisoč ljudi.
Romarska cerkev sv. Rok v občini Šmarje pri Jelšah, je zame najbolj simpatična cerkev v Sloveniji. In videla sem jih že kar nekaj. Romarska cerkev sv. Roka je bila postavljena v 17. stoletju. Na zunaj puščobna, mala cerkev, z visokimi gotskimi okni, ti ob vstopu vanjo vzame dih.
Notranjost cerkve je baročno razkošna. Obokan pevski kor, bogato okrašena prižnica, ki mi je še posebno všeč, saj spominja na velik roza kelih s pokrovom. Cerkev je posvečena sv.Roku, zavetniku in priprošnjiku zoper kugo. Njegov kip stoji v vdolbini glavnega oltarja, freske v prezbiteriju pa prikazujejo prizore iz legende o sv.Roku. Do najmanjše pikice poslikan strop predstavlja Marijino vnebovzetje. Na freskah najdemo tudi sv.Antona Padovanskega, ki je pokopan v italijanski Padovi. Kot zanimivost: v cerkvi sv. Roka v Šmarju pri Jelšah je služboval tudi duhovnik in slovenski pesnik Anton Aškerc.
Cerkev sv. Roka v Šmarju pri Jelšah.Sv.Rok kaže na kužno rano. Kip v srednji vdolbini glavnega oltarja.Osrednja freska na stropu sv. Roka predstavlja Marijino vnebovzetje.Poslikan strop nad glavnim oltarjem romarske cerkve sv. Rok.Cerkev sv. Rok, pogled na pevski kor z orglami.
Najlepša renesančna palača v Celju v kateri ima danes prostore Pokrainski muzej Celje.
Portret Marije Terezije v Pokrajinskem muzeju Celje
Renesančni dvorec Stara grofija so postavili grofje Thurn-Valsassina, med leti 1580 do 1603. Arkadni hodnik je bil dodan kasneje. Dvorec je bil postavljen v reprezentančne namene.
Skozi stoletja je dvorec velikokrat zamenjal svojo namembnost. Od leta 1945 v njem domuje Pokrajinski muzej Celje, ki je bil prva postaja našega izleta na Štajersko.
Sprehodili smo se skozi številne sobe muzeja, od srednjega veka, renesanse, baroka pa vse do poznega 19. stoletja. Obudili šolsko znanje na znamenite Celjske grofe in cesarico Marijo Terezijo, ki je dodobra zaznamovala tudi naše kraje.
Stara grofija v Celju je bila postavljena med leti 1580 do 1603. Stoji na Muzejskem trgu 1.Celjski strop, znamenitos Stare grofije se nahaja v glavni dvorani. Kdo je avtor se stroka še ni dokončno opredelila. Strop je sestavljen iz 11 slik.Vhod v Pokrajinski muzej Celje.Pohištvena moda 17. stoletja.Mali predalnikStoječi predalnik 17. st.Pogled v sobo opremljeno v slogu bidermajer.
Celje – mesto svetovne popotnice, pisateljice in poliglotke Alme Karlin
Alma Karlin, slovenska pisateljica in svetovna popotnica pred Celjskim domom.
Da je Alma Karlin ikona Celja, opazimo že ob vstopu v staro mestno jedro, saj nas s svojim znamenitim malim kovčkom pozdravi pred Celjskim domom. Simpatični spomenik Alme Karlin, so v Celju postavili v letošnjem letu, v Stari grofiji pa so na ogled postavili razstavo “Poti”, o sedemletnem potovanju Alme Karlin okoli sveta.
Naš izlet na Štajersko smo pričeli v Celju, drugem najstarejšem mestu v Sloveniji, takoj za Ptujem. Naš glavni cilj v tem lepem mestu je bil obisk Stare grofije, najlepše renesančne stavbe v Celju in ogled bogatih zgodovinskih zbirk, ki so tu razstavljene, saj danes v dvorcu domuje Pokrajinski muzej.
Sprehodili smo se po starem mestnem jedru, mimo čudovitih starih palač, spomenikov in trgov, na katerih ni manjkalo malih in večjih kavarnic za obvezno kavo. Na Slomškovem trgu smo si ogledali še škofijsko cerkev sv. Danijela, ki je leta 2006. postala stolnica. Znamenitost cerkve je gotska kapela Žalostne matere božje in kipom Pieta iz konca 14. stoletja.
Celjski dom so postavili leta 1907. celjski Nemci v slogu staronemške gotike in ga poimenovali Nemška hiša.Celjska mestna hranilnica. Neorenesančno palačo so zgradili leta 1887.Hiša iz leta 1902. na Stanetovi ulici v Celju.Glavni trg v Celju, v ozadju cerkev sv.Daniela.Marijino znamenje iz leta 1776. na Glavnem trgu v Celju.Detalj celjske meščanske hiše, niša z Pieta.Stara grofija, renesančni dvorec so postavili grofje Thurn-Valsassina med leti 1580 do 1603. Danes je v njem muzej.Nova, sodobna celjska knjižnica na Muzejskem trgu.
Enodnevni izlet na Štajersko, kjer smo odkrivali preplet gotike in baroka v tamkajšnjih cerkvah.
Celjski dom so leta 1907. postavili celjski nemci in jo poimenovali Nemška hiša.
V soboto 22.maja 2010. smo se ob 7.uri zbrali na robu ljubljanskega parka Tivoli in se odpravili na izlet na Štajersko. Pester in zgoščen program so pripravili v društvu Modrin, ki deluje pod okriljem Mladinske knjige.
Pot nas je vodila mimo Trojan do Celja, kjer je bila naša prva znamenitost, ki smo si jo ogledali. Renesančni dvorec Stara grofija, ki so jo zgradili grofje Thurn-Valsassina, med leti 1580. do 1603. Dvorec je znan po znamenitem Celjskem stropu, ki ga sestavlja 11 poslikav. V dvorcu danes domuje Pokrajinski muzej Celje, ki so nam ga prijazno razkazali. Po ogledu smo se sprehodili po starem mestnem jedru in si na kratko ogledali še cerkev sv.Danijela iz 13. stoletja.
Stara grofija v Celju. Dvorec so postavili grofjeThurn-Valsassina med leti 1580. do 1603.
Naslednja postaja Šmarje pri Jelšah in romarska cerkev sv. Roka. Do simpatične cerkve smo šli skozi kalvarijo. Štirinajst kapel, postaj križevega pota nas pripelje do cerkve iz 17. stoletja. Na zunaj asketska, pusta stavba nas ob vstopu kar osupne od silnih poslikav, barv in okraskov v renesančnem slogu s kančkom gotike.
Križev pot. Do romarske cerkve sv.Roka pridemo po cik-cakasti poti, mimo štirinajst kapelic.Romarska cerkev sv.Roka šokira z asketsko, pusto zunanjostjo in renesančno okrašeno notranjostjo.
Iz Šmarij smo se zapeljali do še ene romarske cerkve. To je znamenita Božjepotna Marijina cerkev na Sladki gori. Zunanjost cerkve je sončno obarvana, krasi pa jo še čudovit, urejen park. Notranjost renesančno-gotske cerkve pa krasijo poslikave slikarja Franca Jelovška.
Božjepotna Marijina cerkev na Sladki Gori
Po malo daljšem odmoru pa smo se zapeljali do dvorca Štatenberg, ki so ga postavili grofje Attems, v 17. stoletju. Ogledali smo si samo zunanjost baročnega dvorca. Dvorec, park in širša okolica so zavarovani kot krajinski park Štatenberg.
Štatemberg, dvonadstropni baročni dvorec so v 17. stoletju postavili grofhe Attems.
Iz Štatenberga pa na Ptujsko Goro, do znamenite romarske cerkve Marije Zavetnice, ki sodi med najlepše gotske spomenike v Sloveniji. Cerkev letos praznuje 600-letnico obstoja in od letos je od papeža dobila naziv bazilika.
Romarska cerkev Marije Zaščitnice s plaščem na Ptujski Gori je od leta 2010. postala bazilika.
Naša zadnja postaja tega zanimivega izleta je bil Ptuj, oziroma Ptujski grad, v katerem ima svoje prostore muzej. Ogledali smo si stalne muzejske zbirke, od kurentov, glasbil pa do orožja.
Ptujski grad je najbolj zaznamoval irski baron Walter Leslie, ki je grad kupil leta 1656.
