10.2.2013 Ena najbolj prepoznavnih mask na slovenskem prostoru je prav gotovo kurent. Velik, na pogled strašen lik, v pustnem času v deželo prinaša veselje, odganja zimo in oznanja moj najljubši čas, pomlad.
Kurenti prinašajo srečo, odganjajo zimo in oznanjajo pomlad
Kurenti so doma na Ptuju z okolico, vendar so postali prava slovenska maskota, ko na številnih mednarodnih športnih tekmovanjih spremljajo naše športnike in tudi na ta način delajo reklamo za turistično Slovenijo.
Kurent se pogosto pojavlja v družbi oračev. Tako pokaže, da bo letina dobra, rodovitna, prav tako pa tudi zdravje ljudi in živali na kmetiji
Maska kurenta je sestavljena iz kožuha in glave, na nogah ima rdeče volnene nogavice in udobno obuvalo. V roki nosi ježevko, ki jo uporablja za obrambo, še bolj pa zato, da nanjo veže pisane platnene robčke, ki jih dobi od deklet. Nekoč je veljalo, da so lahko kurenti samo samski fantje. Danes so lahko tudi poročeni, vse bolj pogosto pa se v kurenta preoblečejo tudi dekleta.
Na glavi kurenta je rilčasti nos, dolg rdeč jezik, zobje iz belega fižola, sirkovi brki, na vrhu pa ima polno barvnih trakov iz papirja.Kurenti obožujejo dekleta. Le kaj se zgodi, če dekle nima platnenega robčka, s katerim bi se odkupilo (iz celuloze ne pridejo v poštev) :)
Glavna oprema kurentov pa so seveda kravji zvonci. Kar pet jih je, navezani so na verigi in med seboj uglašeni. Ob plesu in poskakovanju, povzročajo tak hrup, da se jih zima ustraši prav vsako leto posebej, zbeži in devet mesecev razmišlja ali bi se sploh še vrnila nazaj Kurenti prinašajo veselje in dobro voljo in najpomembnejše, prikličejo pomlad.
Glavna oprava kurentov je pet nič kaj lahkih kravjih zvoncev, ki so uglašeni in pri plesu povzročajo tak hrup, da zimo na smrt prestrašijo :)Oprema kurenta je lahko težka tudi do 40 kilogramov. Kljub temu se z kosa čedalje več deklet.Kurenti na Zmajevem karnevalu v Ljubljani
Pustna sobota v Ljubljani, 18. februarja 2012, povorka po mestnih ulicah starega mestnega jedra, pod novim imenom Zmajev karneval.
Maskoto ljubljanskega pustnega karnevala so izdelali otroci in njihovi mentorji z osnovne šole Trnovo.
Pustna povorka je krenila z Brega, nato pa Novi trg, Plečnikov Čevljarski most, Mestni trg, Stritarjeva ulica, Prešernov trg, Wolfova ulica in končna postaja Kongresni trg. Nova, čudovita trasa v Ljubljani, na kateri smo v decembru lahko spremljali tudi sprevod Dedka Mraza.
Pustni karneval v Ljubljani je dobil ime Zmajev karneval. Maskoto Zmajčka so izdelali na osnovni šoli Trnovo. V povorki so nastopali kurenti, značilnost Ptuja pa laufarji in morostarji. Poleg maska iz ljudskega izročila pa smo videli tudi smrkce, labode in lokvanje, evro cigane, ki so zbirali evrein je bilo priporočljivo malo popaziti na svoje žepe.
Med tistimi, ki so najbolj uživali na karnevalu, so bili vsekakor otroci. Našemljeni v svoje priljubljene pravljične like ali pa tiste iz risank. Mrgolelo je princesk, gusarjev, vitezov, bilo je nekaj navihank v kostumu Pike Nogavičke, prišel je tudi Nodi. Bili so tudi smrkci in smrketa pa tudi živalski svet je bil dobro zastopan. Skratka, veselo in zabavno, za male in velike.
Po končani povorki in predstavitvi sodelujočih skupin, je zabavo v svoje roke prevzela simpatična pevka Nina Pušlar s svojimi glasbeniki. Kurenti so svoje delo dobro opravili, odgnali so zimo in v Ljubljano priklicali lep, sončen dan, ki smo ga preživeli ob glasbi, plesu in obveznih pustnih krofih.
Kurenti so v Ljubljani odganjali zimoSimpatični podmladek kurentovZmajev karneval 2012 - Labodi in lokvanji iz RadovljiceSmrketa in smrkciRazštelana godbaPrihaja NodiNina Pušlar kot mornarka na ljubljanskem karnevaluMaček Muri brez Muce MaceJaz sem strašni gusar ...Ljubljanski karneval, park Zvezda in čudovita kulisa Ljubljanskega graduMaškare so zasedle sidro v parku Zvezda, zlati prinašalec pa nič ...
Izlet na Štajersko, na Ptujsko Goro in obisk najnovejše slovenske bazilike, ki si je naziv pridobila ob svoji 600-letnici, bazilike Marije Zavetnice na Ptujski Gori.
Zadnja stran bazilike Marije Zavetnice na Ptujski Gori in visoka, ozka, gotska okna.
Na Ptujsko Goro smo se odpravili po ogledu Celja in Stare grofije.
Ptujska Gora je 342 m visoka, leži na poti od Šmarij pri Jelšah proti Ptuju, pod njo pa se kot na dlani razprostira Dravsko polje.
Na Ptujski Gori stoji 600- let stara romarska cerkev, ki je ob svoji častitljivi obletnici dobila iz Rima obvestilo, da je njen novi naziv bazilika Marije Zavetnice na Ptujski Gori. Do bazilike vodi romarska pot miru in sicer od novega parkirišča mimo vodnjaka do romarske hiše, čez dvorišče na trg in po čudovitem baročnem stopnišču do bazilike Marije Zavetnice s plaščem.
Romarska pot miru do bazilike na Ptujski Gori, s pogledom na Dravsko polje.Romarska hiša na Ptujski Gori.Trg na Ptujski gori, pod baziliko Marije Zavetnice s plaščem.Relief Marija Zavetnica s plaščem, glavni oltar bazilike, je iz leta 1410. Pod njenim plaščem je 82 oseb tedanjega časa.Kor z orglamiBaročna prižnica in spovednici za njo, so iz srede 18. stoletjaDel rožnih gredic pred baziliko Marija Zavetnica s Ptujske Gore.
Nad starim mestnim jedrom Ptuja in reko Dravo, stoji na majhni vzpetini Ptujski grad, v katerem ima danes prostore Pokrajinski muzej Ptuj.
Ptujski grad je bil pisno omenjen že pred 12. stoletjem. Ptuj je bil obmejno mesto, zato se je štajerska deželna vlada odločila, da naredi trden obrambni sistem za boj proti Turkom. Še danes sta ohranjena dva stolpa in del obzidja.
Ptujski grad je bil prvič omenjen, v pisnih virih, že pred 12. stoletjem.
Proti koncu 17. stoletja je prišel grad v roke irske plemiške rodbine Leslie, ki so ga temeljito prezidali in na novo postavili eno od grajskih kril. Plemiške in cesarske rodbine so se skozi stoletja menjavale na gradu in vsaka je pustila svoj pečat.
Glavni vhod na Ptujski grad.
Zadnji lastniki plemiškega rodu, so bili grofje Herberstein. Ptujski grad so temeljito obnovili in opremili. V njihovi lasti je bil do leta 1945.
Zadnji plemiški lastniki Ptujskega gradu so bili grofje Herberstein. V sobi je portret Žige Herbersteina.Grofičin salon na Ptujskem gradu je bil namenjen družabnemu življenju.Ptujski grad, arkadno pročelje, ki gleda na grajsko dvorišče.Grajska trta na dvorišču Ptujskega gradu je potomka najstarejše trte iz Maribora. Žametna črnina - Modra kavčina.Pogled na najstarejše slovensko mesto Ptuj, z grajskega griča.
Ptuj je najstarejše slovensko mesto. Takoj za njim je Celje, mesto celjskih grofov.
Staro mestno jedro Ptuja se je razvilo med reko Dravo in grajskim hribom, na katerem stoji dobro ohranjen in urejen Ptujski grad.
Po ogledu muzejskih zbirk v Pokrajinskem muzeju na gradu, smo se sprehodili še po starem mestnem jedru. Od mestnega stolpa, ob katerem je najstarejši muzej na prostem in gotske župnijske cerkve sv. Jurija, mimo številnih mestnih palač, kot so: Mestno gledališče, stari magistrat, proštija, kompleks Mali grad, stari zapori pa vse do nekdanjega dominikanskega samostana. Mesto, ki je vredno ogleda.
Ptuj je mestne pravice dobil že leta 1250. Leži ob reki Dravi, na Štajerskem.Župna cerkev sv.Jurija na Ptuju. Gradili in prenavljali so jo od 9. do 19. stoletja, prevladuje gotika.Notranjost cerkve sv.Jurija na Ptuju, z visokimi, ozkimi, gotskimi okni.Stari magistrat na Ptuju z baročnim pročeljem. Tu je bil sedež mestne oblasti vse do začetka 20. stoletja.Kompleks Malega gradu v katerem so danes prostori knjižnice Ivana Potrča, pisatelja, ki se je rodil blizu Ptuja.Nekoč zapori, danes restavracija.Lions club PtujDominikanski samostan, ki je začel nastajati že v 13. stoletju. Od leta 1928. je tu mestni muzej Ptuja.
Enodnevni izlet na Štajersko, kjer smo odkrivali preplet gotike in baroka v tamkajšnjih cerkvah.
Celjski dom so leta 1907. postavili celjski nemci in jo poimenovali Nemška hiša.
V soboto 22.maja 2010. smo se ob 7.uri zbrali na robu ljubljanskega parka Tivoli in se odpravili na izlet na Štajersko. Pester in zgoščen program so pripravili v društvu Modrin, ki deluje pod okriljem Mladinske knjige.
Pot nas je vodila mimo Trojan do Celja, kjer je bila naša prva znamenitost, ki smo si jo ogledali. Renesančni dvorec Stara grofija, ki so jo zgradili grofje Thurn-Valsassina, med leti 1580. do 1603. Dvorec je znan po znamenitem Celjskem stropu, ki ga sestavlja 11 poslikav. V dvorcu danes domuje Pokrajinski muzej Celje, ki so nam ga prijazno razkazali. Po ogledu smo se sprehodili po starem mestnem jedru in si na kratko ogledali še cerkev sv.Danijela iz 13. stoletja.
Stara grofija v Celju. Dvorec so postavili grofjeThurn-Valsassina med leti 1580. do 1603.
Naslednja postaja Šmarje pri Jelšah in romarska cerkev sv. Roka. Do simpatične cerkve smo šli skozi kalvarijo. Štirinajst kapel, postaj križevega pota nas pripelje do cerkve iz 17. stoletja. Na zunaj asketska, pusta stavba nas ob vstopu kar osupne od silnih poslikav, barv in okraskov v renesančnem slogu s kančkom gotike.
Križev pot. Do romarske cerkve sv.Roka pridemo po cik-cakasti poti, mimo štirinajst kapelic.Romarska cerkev sv.Roka šokira z asketsko, pusto zunanjostjo in renesančno okrašeno notranjostjo.
Iz Šmarij smo se zapeljali do še ene romarske cerkve. To je znamenita Božjepotna Marijina cerkev na Sladki gori. Zunanjost cerkve je sončno obarvana, krasi pa jo še čudovit, urejen park. Notranjost renesančno-gotske cerkve pa krasijo poslikave slikarja Franca Jelovška.
Božjepotna Marijina cerkev na Sladki Gori
Po malo daljšem odmoru pa smo se zapeljali do dvorca Štatenberg, ki so ga postavili grofje Attems, v 17. stoletju. Ogledali smo si samo zunanjost baročnega dvorca. Dvorec, park in širša okolica so zavarovani kot krajinski park Štatenberg.
Štatemberg, dvonadstropni baročni dvorec so v 17. stoletju postavili grofhe Attems.
Iz Štatenberga pa na Ptujsko Goro, do znamenite romarske cerkve Marije Zavetnice, ki sodi med najlepše gotske spomenike v Sloveniji. Cerkev letos praznuje 600-letnico obstoja in od letos je od papeža dobila naziv bazilika.
Romarska cerkev Marije Zaščitnice s plaščem na Ptujski Gori je od leta 2010. postala bazilika.
Naša zadnja postaja tega zanimivega izleta je bil Ptuj, oziroma Ptujski grad, v katerem ima svoje prostore muzej. Ogledali smo si stalne muzejske zbirke, od kurentov, glasbil pa do orožja.
Ptujski grad je najbolj zaznamoval irski baron Walter Leslie, ki je grad kupil leta 1656.
Kurenti prinašajo veselje in dobro voljo in najpomembnejše, prikličejo pomlad.
